Tretja triada

Tretja triada

gozd

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj - oktober
  • 1 - 2 šolski uri
  • 7. - 9. razred

KONTAKT:

MAJA FAJDIGA KOMAR
 

Tel:

+386 (0)4 5780 242
E-mail: maja.fajdiga-komar@tnp.gov.si

 

Cilji:

7. razred:

  • Učenci spoznajo tipe gozdov v TNP in njihove značilnosti.
  • Spoznajo plasti v gozdu in tipične predstavnike živih bitij v njih: gozdno podrast, mahove, praproti, glive, lišaje, najpogostejše grmovne vrste, značilne vrste gozdnih listavcev in iglavcev.
  • Vpliv gozda na mikroklimo.
  • Spoznajo nekaj užitnih in strupenih gob, pravilno nabiranje.
  • Spoznajo horizonte gozdnih tal in nastajanje humusa.
  • Raziskujejo gozdno steljo – značilni predstavniki, pomen.
  • Znajo sestaviti nekaj prehranjevalnih spletov v gozdu. 

Navezuje se na predmet naravoslovje.

 

9. razred:

  • V gozdu učenci znajo razločiti kaj je ekosistem, bivališče, življenjski prostor, življenjska združba.
  • Spoznajo žive in nežive dejavnike v gozdu. Zavejo se povezanosti dejavnikov v naravi.
  • Razvijajo sposobnost za opazovanje pojavov v naravi.
  • Znajo navesti nekaj prehranjevalnih odnosov v gozdu.
  • Znajo uvrstiti videne rastline in živali v rastlinski in živalski sistem.
  • Razvijajo spoštljiv odnos do vseh oblik živega in narave nasploh.
  • Zavejo se, da so odvisni od narave in njen sestavni del.
  • Spoznajo pojme varstvo narave, zavarovano območje, ogrožena vrsta. Spoznajo cilj naravovarstva.

Navezuje se na predmet biologija.

 

Za 3. triado izvajamo tudi delavnico:

zrak in lišaji

Delavnice:

Določanje lesnih vrst

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj- oktober
  • 2 šolski uri
  • 7. - 9. razred

 

Potek aktivnosti

Potrebščine: tablice ali pametni telefoni z naloženo aplikacijo, učni listi

Pred leti so bili v okviru projekta SIIT narejeni različni določevalni ključi, med njimi tudi Ključ za določanje lesnih rastlin v TNP. Do njega pridete na tej internetni povezavi.

  • Učence odpeljemo na primeren teren z različnimi avtohtonimi lesnimi vrstami.
  • V TNP največkrat delavnico izvajamo ob Centru TNP Bohinj v Stari Fužini.
  • Razdelimo jih v manjše skupine.
  • V okolici centra je več različnih vrst dreves in skupine krožijo tako, da vse določijo vsa drevesa.

Ključi so dihotomni, lahko se jih naloži na pametne telefone in tablice. Z njimi si lahko pomagamo pri določevanju organizmov v naravi. 

Glive v gozdu

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • september - oktober
  • 2 šolski uri
  • 7. - 9. razred

 

Potek aktivnosti

Delavnica je lahko ena od delavnic, ki jih izvedemo z učenci v gozdu.

Na primeru glive v gozdu razložimo zgradbo in razmnoževanje.

  • Delo nato poteka v skupinah.
  • Učenci dobijo opise značilnih vrst gliv in poskusijo sami ugotoviti, katere so našli v gozdu.
  • Vsaka skupina poišče 5 različnih gliv, jih skicira in opiše.
  • Ugotavljajo razlike in podobnosti.
  • Opozorimo jih, kako pravilno ravnajo z glivami (da ne poškodujejo micelija in so previdni s strupenimi glivami).
  • Ugotovijo, katera drevesa rastejo v gozdu v bližini posameznih gliv in poskusijo ugotoviti, s katerimi drevesi so povezane posamezne vrste.
  • Učence zberemo in jim razložimo mikorizo ter pomen gliv v gozdu.
  • Skupaj pregledamo, katere glive so našli.
  • Predstavimo nekaj značilnih vrst užitnih in strupenih gob.
  • Učence naučimo, kako se jih pravilno nabira in jih seznanimo z zakonodajo nabiranja gob.

Tipi in varstvo gozdov

  • gozd v Triglavskem narodnem parku (Pokljuka, Vrata ali drugje)
  • maj- september
  • 1 - 2 šolski uri
  • 7. - 9. razred

 

Potek aktivnosti

Pripomočki: termometer, pH indikatorji, učni listi

Dejavnost poteka z ogledom gozdov na terenu, merjenjem abiotskih faktorjev, reševanjem učnih listov. Delavnico kombiniramo z drugimi aktiostmi v gozdu.

  • Učence odpeljemo na kraj, kjer se vidijo višinski pasovi. razložimo, da se gozdovi v TNP razlikujejo glede na višinske pasove in geografsko lego. Kaj je gozdna meja?
  • Učenci spoznajo tipične gozdne združbe posameznih pasov. Kako na to vplivajo klimatske spremembe? 
  • Primerjanje mikroklime v listnatem in iglastem gozdu.
  • Učenci izmerijo ali ocenijo abiotske dejavnike - temperaturo, vlago, veter, pH prsti v iglastem gozdu in listnatem osončenem gozdu ter primerjajo rezultate. Razmislijo o razlogih za razlike.

 

Varstvo gozdov

  • Pomen varstva gozdov - ponovimo in razložimo funkcije gozda.
  • Posegi človeka v gozdne ekosisteme – primer Pokljuke.
  • Učenci na terenu ugotavljajo vplive človeka.
  • Spoznajo Triglavski narodni park kot primer zavarovanega območja.
  • Spoznajo ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali v gozdovih TNP. Kaj je gozdni rezervat.

Življenje na gozdnih tleh

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • maj- oktober
  • 1 šolska ura
  • 7. razred

 

Potek aktivnosti

Delo poteka v skupinah.

Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi

  • Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
  • Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.

Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.

 

7. razred:

  • Učenci sami poimenujejo najdene živali s pomočjo preprostih ključev.
  • S pomočjo učnega lista ugotavljajo, v katero sistematsko skupino spadajo in kako se prehranjujejo.
  • Predstavijo jih tudi ostalim skupinam.
  • Skupaj se pogovorimo o njihovem načinu življenja.
  • Razložimo pomen posameznih živalskih skupin za življenje gozda. 

 

Učni listi

Prsti - iz nje raste življenje

  • gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
  • april- oktober
  • 1 šolska ura
  • 7. razred

 

Potek aktivnosti

Potek:

  • Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom.
  • Ponovimo, kako nastane prst.

Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh:

  • V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva).
  • Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode.
  • Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.

Primerjava zračnosti različnih prsti:

  • V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi.
  • Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo.
  • Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti.
  • V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec.
  • Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti.
  • Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.

Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.

Na vsebine o prsti se navezuje delavnica: Življenje na gozdnih tleh.