Tretja triada

Delavnica je lahko ena od delavnic, ki jih izvedemo z učenci v gozdu.

Na primeru glive v gozdu razložimo zgradbo in razmnoževanje.

• Delo nato poteka v skupinah.
• Učenci dobijo opise značilnih vrst gliv in poskusijo sami ugotoviti, katere so našli v gozdu.
• Vsaka skupina poišče 5 različnih gliv, jih skicira in opiše.
• Ugotavljajo razlike in podobnosti.
• Opozorimo jih, kako pravilno ravnajo z glivami (da ne poškodujejo micelija in so previdni s strupenimi glivami).
• Ugotovijo, katera drevesa rastejo v gozdu v bližini posameznih gliv in poskusijo ugotoviti, s katerimi drevesi so povezane posamezne vrste.
• Učence zberemo in jim razložimo mikorizo ter pomen gliv v gozdu.
• Skupaj pregledamo, katere glive so našli.
• Predstavimo nekaj značilnih vrst užitnih in strupenih gob.
• Učence naučimo, kako se jih pravilno nabira in jih seznanimo z zakonodajo nabiranja gob.

• Mikoriza - teorija in aktivnosti za učence

Pripomočki: termometer, pH indikatorji, učni listi

Dejavnost poteka z ogledom gozdov na terenu, merjenjem abiotskih faktorjev, reševanjem učnih listov. Delavnico kombiniramo z drugimi aktiostmi v gozdu.

• Učence odpeljemo na kraj, kjer se vidijo višinski pasovi. razložimo, da se gozdovi v TNP razlikujejo glede na višinske pasove in geografsko lego. Kaj je gozdna meja?
• Učenci spoznajo tipične gozdne združbe posameznih pasov. Kako na to vplivajo klimatske spremembe? 
• Primerjanje mikroklime v listnatem in iglastem gozdu.
• Učenci izmerijo ali ocenijo abiotske dejavnike - temperaturo, vlago, veter, pH prsti v iglastem gozdu in listnatem osončenem gozdu ter primerjajo rezultate. Razmislijo o razlogih za razlike.

Varstvo gozdov

• Pomen varstva gozdov - ponovimo in razložimo funkcije gozda.
• Posegi človeka v gozdne ekosisteme – primer Pokljuke.
• Učenci na terenu ugotavljajo vplive človeka.
• Spoznajo Triglavski narodni park kot primer zavarovanega območja.
• Spoznajo ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali v gozdovih TNP. Kaj je gozdni rezervat.

• Jezik narave - video
• Zavarovana območja Slovenije
• Naravna dediščina
• Gozdovi v Triglavskem narodnem parku
• Gozdni rob

Delo poteka v skupinah.

Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi

• Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
• Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.

Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.

7. razred:

• Učenci sami poimenujejo najdene živali s pomočjo preprostih ključev.
• S pomočjo učnega lista ugotavljajo, v katero sistematsko skupino spadajo in kako se prehranjujejo.
• Predstavijo jih tudi ostalim skupinam.
• Skupaj se pogovorimo o njihovem načinu življenja.
• Razložimo pomen posameznih živalskih skupin za življenje gozda. 

teoretično ozadje - Mikoriza

cilji učnega načrta - Mikoriza

izvedba dejavnosti - Mikoriza

priloga z opisi vrst gliv

učni list - vrste dreves

• Kako rastline in živali spremenijo površino planeta - video
• Gozdna tla - kviz

Potek:

• Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom.
• Ponovimo, kako nastane prst.

Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh:

• V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva).
• Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode.
• Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.

Primerjava zračnosti različnih prsti:

• V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi.
• Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo.
• Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti.
• V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec.
• Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti.
• Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.

Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.

Na vsebine o prsti se navezuje delavnica: Življenje na gozdnih tleh.

• Kako rastline in živali spremenijo površino planeta - video