Gozdni rob

Gozdni rob

Svet med gozdom in travnikom

Gozdni rob je prehod iz gozda na travnik. To je stičišče dveh zelo različnih življenjskih okolij.

Fotografija: Rihaij / Pixabay

V gozdu so pogoji za življenje drugačni kot na travniku. Vgozdu je več vlage, manj svetlobe in vetra ter manj temperaturnih sprememb. V gozdu živijo ali rastejo druge in drugačne vrste živali in rastlin kot na travniku.

Gozd na robu prek grmovnih vrst postopno prehaja v travnik.

Pestrost rastlinskih in živalskih vrst je tukaj velika, saj se na majhnem področju stikajo gozdne, robne in travniške vrste.

Ker je na travniku več svetlobe, so pogostejše bolj pritalne rastline. Rastline nižje rasti pa so hitro na dosegu gobca, smrčka ali kljuna. Mnogim živalskim vrstam, na primer srnam, je gozdni rob nadvse privlačen, ker nudi možnost hitrega umika v zavetje gozda in oblico hrane v bogati grmovni rasti in travniški paši.

Gozdni rob je meja med polji, travniki (negozdnimi površinami) in gozdom.

Gozdni rob je tudi naraven in učinkovit filter. Zadržuje prodiranje prahu ter plinov in nudi protihrupno zaščito. Gozdni rob v neposredni bližini naših bivališč nam nudi možnost nabiranja gozdnih plodov (borovnice, gozdne jagode, kostanj, gobe …) ter opazovanje živali in rastlin.

ALI VEŠ?

  1. Gamsi se ne znojijo, saj bi lahko pozimi ob večjih naporih zmrznili.
  2. Poznaš slovensko legendo o Zlatorogu? Govori o belem gamsu z zlatimi rogovi. V Bohinju je ob jezeru postavljen tudi njegov kip.

Cilji učnega načrta

Gozdni rob

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava prsti
  • učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih

9. razred:

BIO:

  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
  • učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«