Geologija

O kamninah in oblikovanju površja Triglavskega narodnega parka

Geologija je znanstvena veda o nastanku, sestavi in razvoju Zemlje.

GEOLOG raziskuje kamnine, fosile, oblike površja, procese, ki oblikujejo Zemljo. Dela na terenu in v laboratoriju. Pomaga razumeti naravne procese, opozarja na nevarnosti (plazovi), svetuje pri gradnjah večjih objektov na primer mostov, cest, železnic. Najbolj srečen je, ko najde zanimiv kamen, njegova nepogrešljiva oprema je kladivo, lupa in čelada.

Ko nekje v Triglavskem narodnem parku pobereš kamen, boš najverjetneje imel v rokah apnenec. Ta je zdaleč najpogostejša kamnina v naših Julijskih Alpah, sledi ji dolomit, vse ostale pa je treba poiskati.

APNENEC in njegova zgodba o nastanku Alp in o kraških pojavih

Kemijsko je apnenec kalcijev karbonat in se v naravi nahaja tudi v precej drobnih stvareh kot so nekatere mikroskopske alge in malo manj drobnih školjkah (lupine), polžih (hišice), koralah, morskih ježkih, sipah (»kost«) in drugih. In prav ti drobni živi oz. ne več živi organizmi so imeli pomembno vlogo pri nastanku Alp.

POLŽEK + KORALA + ŠKOLJKA + POLŽEK + ŠKOLJKA + SIPA + ................................................................. = ALPE

In sedaj smo pri stvari, zaradi katere so nam geološki procesi težko razumljivi. Vse namreč poteka ZELOO POOČASI.

Predstavljaj si, koliko časa je moralo preteči, da se je naložilo (sedimentiralo) toliko lupinic, hišic in podobnega, da so potem pod vplivom sil nastale gmote apnenca. Te gmote so zemeljske tektonske sile pomaknile iz starodavnega morja več tisoč kilometrov bolj severno, kjer sedaj gradijo naša tla pod nogami. Dokaz za to so fosili, okameneli ostanki morskih organizmov. Na Zemlji se ves čas dogaja, ampak za nas gre to zelo počasi.

Fotografija prikazuje zaplato sivega, razpokanega apnenčastega skalovja. Skale so neenakomerno oblikovane in različnih velikosti, razporejene v tesno skupino. Videti je, da so skale nastale zaradi erozije. Tekstura kamnin je groba in porozna, ponekod so v

Na fotografiji je fosil amonita, ki je vtisnjen v sivo kamnino. Fosil ima spiralno obliko, podobno polžu ali oviti kači. Na površini so vidne fine črte, ki se širijo od središča navzven. Okoli fosila je kamnina razpokana, kar kaže na to, da je zelo stara.

Fotografija prikazuje mogočen gorski vrh, prekrit s snegom, obdan s strmimi skalnatimi pobočji in zelenimi dolinami v spodnjem delu.

Na fotografiji je prikazana skalnata stena, kjer so vidne močno ukrivljene plasti kamnin, ki so bile zvite in prepognjene v obliki vala ali loka, kar priča o močnih tektonskih silah. Desno so v ospredju vidna debla dveh dreves, spodaj pa se na tleh, kjer

Vrnimo se k apnencu. Ker je glavni gradnik naših Alp, je z njim povezan tudi sam izgled Alpske pokrajine. Pri tem je pomemben njegov odnos z vodo – VODA APNENEC VEDNO PREMAGA. Počasi ga raztaplja in v njem dela raznorazne oblike, ki so jih znanstveniki poimenovali KRAŠKI POJAVI, po pokrajini Kras, ki leži le malo južneje od Alp.

Kot na Krasu je tudi v Julijskih Alpah veliko jam, brezen, vrtač, na površju pa škrapelj, žlebičev, škavnic, kont, kotličev, lašt. Več o njih si lahko prebereš na TEJ POVEZAVI.

Ali veš?

Poznamo mnogo različnih apnencev. Vsebujejo lahko različne primesi, ki jim dajejo različno barvo. Dachsteinski apnenec je zelo čist in je bele barve, jurski apnenec je zaradi primesi železa in mangana rdečkast, podobno obarvan je tudi cordevolski apnenec. Temno sivi in črni imajo veliko primesi organskih snovi in pirita, rdeči in zeleni pa železa (Fe3+ ali Fe2+).

DOLOMIT

Druga kamnina po prisotnosti v Alpah je nastala iz apnenca pod vplivom temperature in pritiskov še v okolju starodavnega morja Tetis. Dolomit poleg kalcijevega karbonata vsebuje še magnezij (CaMg(CO3)2). Po izgledu je zelo podoben apnencu in ga samo na pogled težko ločimo.

Je nekoliko trši od apnenca. Če potegnemo z dolomitom po apnencu, se bo na temu poznala raza.

Apnenec poleg vode seveda raztapljajo tudi precej močnejše kisline. Pri teh se učinek takoj vidi v obliki mehurčkov. Pri dolomitu ni burne reakcije s kislino.

Dolomit je bolj krušljiv. V pokrajini so zato na dolomitni podlagi melišča pod vrhovi gora prisotna že na nižjih nadmorskih višinah.

Ali veš?

Enako kot kamnina se imenuje tudi gorovje v italijanskih Alpah - Dolomiti, na sliki zgoraj.

Med apnenci in dolomiti obstaja še ena razlika. V dolomitih je veliko manj fosilov kot v apnencih. V apnenčastih gorah Julijskih Alp so našli fosile školjk, polžev in morskih ježkov, koral, amonitov, tudi mikroskopskih alg, luknjičark, radiolarij in konodontov.

Na fotografiji je fosil rastline, ki je vtisnjen v kamnino. Vidni so ostanki listov, ki so rjave barve in so razpršeni po kamnini. Kamnina je sive barve z rdečimi in belimi lisami. Lahko prepoznamo oblike listov in drugih delov rastline, ki so dobro ohran

Na fotografiji je **fosil** **žuželke**, ki je vtisnjen v kamnino. Fosil je **rjave barve** in je dobro ohranjen, tako da so vidni detajli telesa in nog. Vidni so tudi majhni fragmenti telesa, ki so se odlomili. Okoli fosila je siva kamnina z razpokami. F

Na fotografiji je **fosil** ribe, ki je vtisnjen v kamnino. Fosil je dolg in ozek, z jasno vidnimi detajli. Vidne so luske, plavuti in glava. Spodnji del fosila je ohranjen v boljši kondiciji kot zgornji. Kamnina okoli fosila je sivo-rjave barve in ima te

DRUGE SEDIMENTNE KAMNINE

Med sedimentnimi kamninami so tudi take, ki so nastale s sprijemanjem že obstoječih kamnin – kamnov, peska, gline.

Iz proda (zaobljeni kamni in kamenčki) je nastal konglomerat.

Iz grušča je nastala breča.

Iz peska je nastal peščenjak.

Na območju Triglavskega narodnega parka imamo tudi nahajališča jezerske krede. Ta je nastala z usedanjem drobnega karbonatnega materiala na dnu manjših ali večjih jezer. Je porozna in vsebuje veliko kalcita, izgleda kot zelo fina mivka bele barve. Več o jezerski kredi ob Bohinjskem jezeru si lahko prebereš tu.

RUDNINE

Kamnine vsebujejo različne minerale. Za ljudi so najbolj zanimive tiste, ki vsebujejo kovine in jim rečemo RUDA. Na območju Julijskih Alp so bila nahajališča zelo kvalitetne železove rude, ki so jo v preteklosti dodobra izkopali. Železarstvo je bilo na območju TNP dokumentirano v železni dobi (800 let pr. n. št.), doseglo vrh v rimski dobi in je počasi zamrlo proti koncu 19. stoletja. Rudo v obliki bobkov so imenovali BOBOVEC.

Največ manganove rude je na Mangartskem sedlu, drugje pa v obliki gomoljev, ki so vidni kar na površju (glej sliko desno), na primer v Dolini Triglavskih jezer.

Na območju Loga pod Mangartom je v dolomitu svinčeva, cinkova, železova in baritna ruda.

Na Rudnici v Bohinju je bil rudnik aluminijeve rude - boksita.

The photo shows a path in nature, probably in the hills. The path is made of large, gray, rocky stones that have brown-orange hues. These stones are mostly smooth, but also have many cracks. Some of the stones are very large and have irregular shapes, as

VEČ O KAMNINAH SE LAHKO NAUČIŠ S POMOČJO APLIKACIJE KAMENČEK.

POVRŠJE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA, nekaj besed o geo-morfoloških oblikah,

Zaradi prevladujočih sedimentnih kamnin, so naše gore zelo raznolike. Gore so nastale z gubanjem in dviganjem zemeljskih plasti zaradi notranjih zemeljskih sil. Zunanje sile, voda, veter, temperatura, pa so te gmote kamnin različno oblikovale. Bolj odporne kamnine običajno gradijo višja območja, manj odporne so prej razpadle in so sedaj v obliki kamenčkov v meliščih.

a fotografiji je prikazana visokogorska pokrajina, v ospredju je strmo, razbrazdano skalnato pobočje z ostanki snega, ki se nabirajo v naravnih grapah in žlebičih. Ob vznožju stene je vidno gruščnato melišče, ki je nastalo iz manjših kamnin in skalnega dr

Visokogorski kras se kaže v različnih oblikah. V Julijskih Alpah so zelo globoka brezna in podzemni rovi, ki vodijo km daleč. Naše gore so kot bi bile preluknjane. Marsikje se v njih zadržuje voda, steka se v različne smeri, odvisno, kako ležijo plasti nepropustnih kamnin.

Posebna kraška oblika je bogaz. Do nekaj metrov širok in globok premočrten jarek vzdolž razpok, navadno s strmimi ali navpičnimi pobočji.

Površje so oblikovale tudi reke, ki so v preteklosti tekle drugje kot danes. V povezavi s tektonskim dviganjem so večje reke dolble današnje soteske, manjše pa so izginile v podzemlje. Marsikje v gorskem svetu danes vidimo suhe doline nekdanjih rek.

Kot zanimivost, s tektonskim pogrezanjem je nastala Bohinjska kotlina in sem je nekoč segalo celo Panonsko morje.

The picture shows a narrow gorge with a river, where a small waterfall cascades. Steep rocky slopes covered with moss and greenery line the river.

Pomembni oblikovalci reliefa v Alpah so bili LEDENIKI. V zgodovine Zemlje je bilo več poledenitev. V zadnjem obdobju si sledijo vsakih 10 do 100 tisoč let. V dolinah se je nabralo ledu tudi do 800 m visoko. V tem ledu se je nabral material z gora. Ko se je dovolj segrelo, je vse skupaj začelo počasi drseti po dolini. Pri tem je ledenik obrusil pobočja.. Ko se je stopil, so za njim ostale čelna, bočne in talna morena ter večje skale - balvani. Doline je skledasto oblikoval - črka U, za njim pa so na nepropustnih kamninah v poglobitvah ostala tudi jezera. Začetku doline takoj pod vznožjem gora rečemo krnica.

Fotografija prikazuje dolino z vasjo in jezerom Bohinj v ozadju, obkroženo z gorskimi vrhovi in gozdovi.

Ledeniki so v svojem počasnem potovanju ob koncu ledene dobe brusili in odnašali pobočja in kjer so prej po površju tekle vode, imamo sedaj slapove. Skozi morenske nanose si je voda morala utirati novo pot in tako so nastala korita, npr. korita Mostnice.

Travniki so v Alpskih dolinah grbinasti, droben morenski material se je v stoletjih oblikoval kot majhni hribčki. Večino so ljudje zaradi lažjega obdelovanja zravnali, nekaj pa jih še ohranjamo takšne kot so že stoletja. Na njih uspevajo različne vrste rastlin, ki na drugih travnikih ne uspevajo.