Iskanje
Geologija

Geologija

O kamninah in oblikovanju površja Triglavskega narodnega parka

Geologija je znanstvena veda o nastanku, sestavi in razvoju Zemlje.
Dekorativni element

GEOLOG raziskuje kamnine, fosile, oblike površja, procese, ki oblikujejo Zemljo. Dela na terenu in v laboratoriju. Pomaga razumeti naravne procese, opozarja na nevarnosti (plazovi), svetuje pri gradnjah večjih objektov na primer mostov, cest, železnic. Najbolj srečen je, ko najde zanimiv kamen, njegova nepogrešljiva oprema je kladivo, lupa in čelada.

Na fotografiji sta kladivo in majhen obesek z lupo. Predmeta sta položena na bež podlago.

Ko nekje v Triglavskem narodnem parku pobereš kamen, boš najverjetneje imel v rokah apnenec. Ta je zdaleč najpogostejša kamnina v naših Julijskih Alpah, sledi ji dolomit, vse ostale pa je treba poiskati.

APNENEC in njegova zgodba o nastanku Alp in o kraških pojavih

Kemijsko je apnenec kalcijev karbonat in se v naravi nahaja tudi v precej drobnih stvareh kot so nekatere mikroskopske alge in malo manj drobnih školjkah (lupine), polžih (hišice), koralah, morskih ježkih, sipah (»kost«) in drugih. In prav ti drobni živi oz. ne več živi organizmi so imeli pomembno vlogo pri nastanku Alp.

POLŽEK + KORALA + ŠKOLJKA + POLŽEK + ŠKOLJKA + SIPA + ................................................................. = ALPE

In sedaj smo pri stvari, zaradi katere so nam geološki procesi težko razumljivi. Vse namreč poteka ZELOO POOČASI.

Predstavljaj si, koliko časa je moralo preteči, da se je naložilo (sedimentiralo) toliko lupinic, hišic in podobnega, da so potem pod vplivom sil nastale gmote apnenca. Te gmote so zemeljske tektonske sile pomaknile iz starodavnega morja več tisoč kilometrov bolj severno, kjer sedaj gradijo naša tla pod nogami. Dokaz za to so fosili, okameneli ostanki morskih organizmov. Na Zemlji se ves čas dogaja, ampak za nas gre to zelo počasi.

Fotografija prikazuje zaplato sivega, razpokanega apnenčastega skalovja. Skale so neenakomerno oblikovane in različnih velikosti, razporejene v tesno skupino.
On the photo, there is an ammonite fossil imprinted in a gray rock. The fossil has a **spiral shape**, similar to a snail or a coiled snake. On the surface, you can see fine lines spreading outwards from the center.
Fotografija prikazuje mogočen gorski vrh, prekrit s snegom, obdan s strmimi skalnatimi pobočji in zelenimi dolinami v spodnjem delu.
The photograph shows a rocky wall where strongly curved layers of rock are visible, which have been twisted and folded into the shape of a wave or an arch, indicating strong tectonic forces. On the right in the foreground, two tree trunks are visible
Na fotografiji je slika kristala kalcita. Slika je zajeta z bliskavico, saj se od kamnine odbija svetloba. Kalcit je bež barv.
Na fotografiji so velike, sive skale.

Vrnimo se k apnencu. Ker je glavni gradnik naših Alp, je z njim povezan tudi sam izgled Alpske pokrajine. Pri tem je pomemben njegov odnos z vodo – VODA APNENEC VEDNO PREMAGA. Počasi ga raztaplja in v njem dela raznorazne oblike, ki so jih znanstveniki poimenovali KRAŠKI POJAVI, po pokrajini Kras, ki leži le malo južneje od Alp.

Kot na Krasu je tudi v Julijskih Alpah veliko jam, brezen, vrtač, na površju pa škrapelj, žlebičev, škavnic, kont, kotličev, lašt. Več o njih si lahko prebereš na TEJ POVEZAVI.

Ali veš?

Poznamo mnogo različnih apnencev.  Vsebujejo lahko različne primesi, ki jim dajejo različno barvo. Dachsteinski apnenec je zelo čist in je bele barve, jurski apnenec je zaradi primesi železa in mangana rdečkast, podobno obarvan je tudi cordevolski apnenec. Temno sivi in črni imajo veliko primesi organskih snovi in pirita, rdeči in zeleni pa železa (Fe3+ ali Fe2+). 

DOLOMIT

Druga kamnina po prisotnosti v Alpah je nastala iz apnenca pod vplivom temperature in pritiskov še v okolju starodavnega morja Tetis. Dolomit poleg kalcijevega karbonata vsebuje še magnezij (CaMg(CO3)2). Po izgledu je zelo podoben apnencu in ga samo na pogled težko ločimo.

Je nekoliko trši od apnenca. Če potegnemo z dolomitom po apnencu, se bo na temu poznala raza.

Apnenec poleg vode seveda raztapljajo tudi precej močnejše kisline. Pri teh se učinek takoj vidi v obliki mehurčkov. Pri dolomitu ni burne reakcije s kislino.

Dolomit je bolj krušljiv. V pokrajini so zato na dolomitni podlagi melišča pod vrhovi gora prisotna že na nižjih nadmorskih višinah.

Na fotografiji je gorski travnik. Za travnikom se dviga melišče in nad njim strme gore. V ozadju je modro nebo z nekaj belimi oblaki.

Ali veš?

Enako kot kamnina se imenuje tudi gorovje v italijanskih Alpah - Dolomiti, na sliki zgoraj.

Med apnenci in dolomiti obstaja še ena razlika. V dolomitih je veliko manj fosilov kot v apnencih. V apnenčastih gorah Julijskih Alp so našli fosile školjk, polžev in morskih ježkov, koral, amonitov, tudi mikroskopskih alg, luknjičark, radiolarij in konodontov. 

Na fotografiji je fosil rastline, ki je vtisnjen v kamnino. Vidni so ostanki listov, ki so rjave barve in so razpršeni po kamnini. Kamnina je sive barve z rdečimi in belimi lisami. Lahko prepoznamo oblike listov in drugih delov rastline
Na fotografiji je fosil žuželke, ki je vtisnjen v kamnino. Fosil je rjave barve in je dobro ohranjen, tako da so vidni detajli telesa in nog. Vidni so tudi majhni fragmenti telesa, ki so se odlomili. Okoli fosila je siva kamnina z razpokami.
This is a fossil of a fish, which is imprinted in the rock. The fossil is long and narrow, with clearly visible details. The scales, fins, and head are all visible. The lower part of the fossil is better preserved than the upper part.

DRUGE SEDIMENTNE KAMNINE

Med sedimentnimi kamninami so tudi take, ki so nastale s sprijemanjem že obstoječih kamnin – kamnov, peska, gline.

Iz proda (zaobljeni kamni in kamenčki) je nastal konglomerat.

Na fotografiji je zamegljena slika manjših, različnih kamnov.
Na fotografiji je velika zelena puščica, ki kaže v desno smer. Ozadje je sivo.
Na fotografiji je zamegljena slika prodnatih tal z različnimi manjšimi kamni.

Iz grušča je nastala breča.

Na fotografiji je zamegljena slika, sivkastih kamnov.
Na fotografiji je velika zelena puščica, ki kaže v desno smer. Ozadje je sivo.
Na fotografiji je zelo nejasna slika kamnitih tal. Tla so rjavkastih barv.

Iz peska je nastal peščenjak.

Na fotografiji je kupček peska, bež barve. Ozadje je belo, prazno.
Na fotografiji je velika zelena puščica, ki kaže v desno smer. Ozadje je sivo.
Na fotografiji je kamen sivih barv. Ozadje je belo, prazno.

Na območju Triglavskega narodnega parka imamo tudi nahajališča jezerske krede. Ta je nastala z usedanjem drobnega karbonatnega materiala na dnu manjših ali večjih jezer. Je porozna in vsebuje veliko kalcita, izgleda kot zelo fina mivka bele barve. Več o jezerski kredi ob Bohinjskem jezeru si lahko prebereš tu.

Na fotografiji je jezerska kreda pri Bohinjskem jezeru, svetlo bež kamnina z vidnimi vodoravnimi plastmi, ki kažejo njeno posedanje. Na levi strani leži odpadli, rjav list.

RUDNINE

Kamnine vsebujejo različne minerale. Za ljudi so najbolj zanimive tiste, ki vsebujejo kovine in jim rečemo RUDA. Na območju Julijskih Alp so bila nahajališča zelo kvalitetne železove rude, ki so jo v preteklosti dodobra izkopali. Železarstvo je bilo na območju TNP dokumentirano v železni dobi (800 let pr. n. št.), doseglo vrh v rimski dobi in je počasi zamrlo proti koncu 19. stoletja. Rudo v obliki bobkov so imenovali BOBOVEC. 

Na fotografiji je kos bobove železove rude. Okoli nje so druge kamnine različnih oblik, vse ležijo na vlažni, peskasti zemlji.

Največ manganove rude je na Mangartskem sedlu, drugje pa v obliki gomoljev, ki so vidni kar na površju (glej sliko desno), na primer v Dolini Triglavskih jezer.

Na območju Loga pod Mangartom je v dolomitu svinčeva, cinkova, železova in baritna ruda.

Na Rudnici v Bohinju je bil rudnik aluminijeve rude - boksita.

Na fotografiji je prikazana pot v naravi, verjetno v hribih. Pot je narejena iz velikih, sivih, skalnatih kamnov, ki imajo rjavo-oranžne odtenke. Ti kamni so večinoma gladki, ampak imajo tudi veliko razpok.

VEČ O KAMNINAH SE LAHKO NAUČIŠ S POMOČJO APLIKACIJE KAMENČEK.

POVRŠJE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA, nekaj besed o geo-morfoloških oblikah, 

Zaradi prevladujočih sedimentnih kamnin, so naše gore zelo raznolike. Gore so nastale z gubanjem in dviganjem zemeljskih plasti zaradi notranjih zemeljskih sil. Zunanje sile, voda, veter, temperatura, pa so te gmote kamnin različno oblikovale. Bolj odporne kamnine običajno gradijo višja območja, manj odporne so prej razpadle in so sedaj v obliki kamenčkov v meliščih.

The photograph shows a high-mountain landscape. In the foreground is a steep, fractured rocky slope with remaining patches of snow accumulating in natural gullies and channels. At the base of the wall, a scree slope is visible

Visokogorski kras se kaže v različnih oblikah. V Julijskih Alpah so zelo globoka brezna in podzemni rovi, ki vodijo km daleč. Naše gore so kot bi bile preluknjane. Marsikje se v njih zadržuje voda, steka se v različne smeri, odvisno, kako ležijo plasti nepropustnih kamnin.

Posebna kraška oblika je bogaz. Do nekaj metrov širok in globok premočrten jarek vzdolž razpok, navadno s strmimi ali navpičnimi pobočji.

Na fotografiji je soteska. Soteska je sestavljena iz visokih kamnitih sten, ki sta sivkastih barv. Tla so delno poraščena z zelenim podrastjem. Nebo je jasno.

Površje so oblikovale tudi reke, ki so v preteklosti tekle drugje kot danes. V povezavi s tektonskim dviganjem so večje reke dolble današnje soteske, manjše pa so izginile v podzemlje. Marsikje v gorskem svetu danes vidimo suhe doline nekdanjih rek.

Kot zanimivost, s tektonskim pogrezanjem je nastala Bohinjska kotlina in sem je nekoč segalo celo Panonsko morje.

 

The picture shows a narrow gorge with a river, where a small waterfall cascades. Steep rocky slopes covered with moss and greenery line the river.

Pomembni oblikovalci reliefa v Alpah so bili LEDENIKI. V zgodovine Zemlje je bilo več poledenitev. V zadnjem obdobju si sledijo vsakih 10 do 100 tisoč let. V dolinah se je nabralo ledu tudi do 800 m visoko. V tem ledu se je nabral material z gora. Ko se je dovolj segrelo, je vse skupaj začelo počasi drseti po dolini. Pri tem je ledenik obrusil pobočja.. Ko se je stopil, so za njim ostale čelna, bočne in talna morena ter večje skale - balvani. Doline je skledasto oblikoval - črka U, za njim pa so na nepropustnih kamninah v poglobitvah ostala tudi jezera. Začetku doline takoj pod vznožjem gora rečemo krnica.

Fotografija prikazuje dolino z vasjo in jezerom Bohinj v ozadju, obkroženo z gorskimi vrhovi in gozdovi.

Ledeniki so v svojem počasnem potovanju ob koncu ledene dobe brusili in odnašali pobočja in kjer so prej po površju tekle vode, imamo sedaj slapove.  Skozi morenske nanose si je voda morala utirati novo pot in tako so nastala korita, npr. korita Mostnice. 

Travniki so v Alpskih dolinah grbinasti, droben morenski material se je v stoletjih oblikoval kot majhni hribčki. Večino so ljudje zaradi lažjega obdelovanja zravnali, nekaj pa jih še ohranjamo takšne kot so že stoletja. Na njih uspevajo različne vrste rastlin, ki na drugih travnikih ne uspevajo.

 

The photograph shows a tall, narrow waterfall that falls like a white strand of water over a dark, rocky wall. The waterfall falls into a hollow and is surrounded by a dense, coniferous forest with trees in various shades of green.