Iskanje
Les ali kamen?

Les ali kamen?

Raznolikost stavb v Julijskih Alpah

Ljudje v Julijskih Alpah so se v preteklosti redko srečevali. Zato so na vsaki strani Alp stvari počeli malo drugače. Še zdaj imajo drugačne običaje in šege … svojevrstno kulturno dediščino. Celo govorijo zelo drugače, pa je med Bohinjem in Tolminom le 16 kilometrov!

Doline Julijskih Alp in ljudi, ki živijo v njih, ločujejo visoki hribi. Če se ljudje hočejo srečati, morajo na dolgo in težavno pot čez hribe ali pa na še daljšo pot okrog njih. Če med Staro Fužino v Bohinju in Tolminom potegnemo ravno črto po zemljevidu, je dejanske razdalje samo dobrih 16 kilometrov! A ker so vmes visoki hribi, moramo z avtomobilom od enega do drugega kraja prevoziti kar 65 kilometrov.

Kulturna pestrost tega prostora je najbolj očitna, če pogledamo nepremično kulturno dediščino.
Za sredozemski kulturni prostor je značilna kultura kamna.

Triglavski narodni park in Julijske Alpe zelo na grobo delimo na primorski in gorenjski del. Tradicionalne stavbe na eni strani se zelo očitno razlikujejo od tistih na drugi strani.

Za primorski del – Bovško, Tolminsko, Kobariško – je značilen sredozemski vpliv. Kako tudi ne, saj že sam naziv Primorska kaže na povezanost z morjem. Čeprav smo v alpskem prostoru in je gradbeni material povsod les, saj ga je v izobilju, je na Primorskem več kamnitih stavb kot na Gorenjskem.

Etnologi so natančno preučili značilnosti hiš v Julijskih Alpah in našli skupne značilnosti tistih, ki so si med seboj podobne. Skupinam stavb s skupnimi značilnostmi pravimo stavbni tipi.

V gorenjskem delu parka je značilna kultura lesa.

Na primorski strani Julijskih Alp najdemo:

  • kobariško-tolminski stavbni tip
  • in bovško-trentarski stavbni tip.

                       VEČ TUKAJ

Za gorenjsko stran Julijskih Alp sta značilna:

  • bohinjski stavbni tip
  • in zgornjesavski stavbni tip.

                      VEČ TUKAJ

Vse hiše in druge stavbe, ki jih je človek skozi stoletja zgradil v gorah in dolinah Julijskih Alp ter v drugih okoljih, pričajo o določenem načinu življenja človeka ter o njegovi iznajdljivosti, znanju in prilagajanju na dane naravne pogoje.

ALI VEŠ?

  1. Od Tolmina do Bohinja je pot okoli gora skoraj tako dolga kot pot od Ljubljane do morja. Prebivalci ene in druge strani so veliko razmišljali, kako skrajšati to pot. Zgradili so železnico. Gradnja železne ceste je bila zelo zahtevna. Inženirji in delavci so morali premagati številne naravne ovire – od gorskih pregrad do deročih rek in ozkih dolin – ter zgraditi na desetine predorov in mostov. Zdaj med primorsko in gorenjsko stranjo vozi tudi avtovlak.

Cilji učnega načrta

Les ali kamen

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter
    ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč

 

7. razred:

GEO:

  • učenci opišejo pomen prelazov in predorov za prometno povezanost alpskih pokrajin
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«