Gorenjske hiše iz lesa in kamna

Gorenjske hiše iz lesa in kamna

Raznolikost stavb na gorenjski strani Julijskih Alp

Julijske Alpe so bogate z lesom, zato so stavbe na Gorenjskem večinoma zgrajene iz lesa. To ne pomeni, da niso vključevali tudi kamna, vendar ga je veliko manj kot na primorski strani. Kamna niso uporabljali pri gradnji kozolcev in stanov, tamarjev in senikov na senožetih in v planinah. Hribi in visoke gore ločujejo tudi različne gorenjske doline. Hiše v Bohinju, Kranjski Gori in Gorjah so drugačne od tistih v Čadrgu, Drežnici ali Breginju.

Etnologi so zato gorenjske stavbe uvrstili v dva stavbna tipa: bohinjski stavbni tip in zgornjesavski tip.

 

 

BOHINJSKI STAVBNI TIP:

Hiše v bohinjskih vaseh stojijo tesno skupaj. Pravimo jim gručaste vasi.
V pritličju so zidane, v nadstropju lesene. Značilni so lepo izrezljani ganki – leseni balkoni. Napušči so okrašeni z linami za zračenje. Okna in vrata hiš imajo kamnite okvirje.

Za bohinjski stavbni tip je značilen tudi tako imenovani bohinjski stegnjeni dom, oblika stavbe, pri kateri sta stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje pod isto streho. Na skednje gospodarskih poslopij se dostopa po mostovžuBohinjski stavbni tip je poln okraskov. Na fasadah velikokrat vidimo poslikave, tudi pohištvo v bohinjskih hišah je rezljano in poslikano. Za Bohinj so značilne planine: od senožetnih in spodnjih do visokogorskih planin. Tam najdemo lesene stanove, hleve, senike (svisli) in sirarne.

Več o stavbah na planinah najdeš

TUKAJ

 

ZGORNJESAVSKI STAVBNI TIP:

Zgornjesavski stavbni tip najdemo v Zgornjesavski dolini in v dolini Radovne. Na prvi pogled so stavbe podobne bohinjskim, a malo spominjajo tudi na trentarski stavbni tip.

Domačija je skupek stavb, ki tvorijo gručo. Stanovanjska hiša je spodaj zidana in zgoraj lesena. Te hiše nimajo gankov! Strehe so strme, krite z lesom in imajo na čelnih stranicah tako imenovane čope – tako kot trentarske in koroške stavbe. Okenski in vratni okvirji so kamniti. Fasade so okrašene s freskami. Pastirske hišice v Zgornjesavski dolini in dolini Radovne od tistih na bohinjski strani loči predvsem podaljšana streha pred vhodom

Slovar

  • SVISLI: senik, prostor ali stavba za shranjevanje krme, slame in sena
  • ČOP: poševno prirezana čelna stran strehe; manjša trikotna površina strehe, ki zaključuje sleme oziroma najvišji del strehe

Cilji učnega načrta

Gorenjske hiše iz lesa in kamna

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter
    ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč

 


7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«