Kulturna dediščina
- Zgornja Radovna in Trenta
- maj - september
- 2 - 3 šolske ure
- 1. do 9. razred, odvisno od delavnice
- 2.5 € na učenca
Cijli:
- Učenci spoznajo zapuščino naših prednikov, naravno in kulturno dediščino;
- življenje in delo na podeželju nekoč;
- stare zgradbe, katere materiale so nekoč uporabljali;
- prehrano, šege in navade;
- na terenu spoznajo značilnosti alpske pokrajine in kaj je trajnostni razvoj;
- spoznavajo naravno in kulturno dediščino, vrednote in enkratnost pokrajine;
- razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine;
- razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo.
Vsebine se navezujejo na spoznavanje okolja, družbo, zgodovino, naravoslovje, geografijo.
V Julijskih Alpah so ljudje prisotni že zelo dolgo. Dragoceno je vse, kar se je skozi stoletja ohranilo in nam pripoveduje o tem, kako so nekoč v trših hribovskih razmerah živeli ljudje. Poleg nepremične dediščine, kot so na primer stavbe, je ohranjena tudi dediščina običajev in pripovedk. Otroci se na delavnicah v Triglavskem narodnem parku seznanijo z obema.
Pri Pocarju v Zgornji Radovni učenci spoznavajo, kako so nekoč živeli otroci na kmetiji, v Trenti na Učni poti tehnična dediščina pa življenje v tej dolini v starih časih. Pot Krivopetnice v Trenti je namenjena najmlajšim.
Povezave
- Kulturna dediščina
- Naravna ali kulturna dediščina
- Življenje v alpskih dolinah
- Kulturna zapuščina v Julijskih Apah
- Kulturni spomeniki s statusom državnega pomena
- Gorenjske hiše iz lesa in kamna
- Kamnite primorske hiše
Delavnice:
Pocarjeva domačija
- Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni
- maj, junij, september
- 3 šolske ure
- 2. do 6. razred
Muzejsko urejena hiša je razglašena za kulturni spomenik državnega pomen in velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo o Pocarjih obiskovalcu pričara sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. Notranja oprema je v celoti avtentična. Stanovanjska stavba zajema vežo, 'hišo' z krušno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za preužitkarje, klet in podstrešje. Gospodarsko poslopje sestavljajo hlevi, senik s kmečkim orodjem in prostor za prireditve ali občasne razstave. V kompleksu so ohranjeni še svinjak, drvarnica in vodnjak, ki skupaj s hišo in gospodarskim poslopjem predstavljajo zaključeno celoto.
Aktivnost izvajamo na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni. Z učenci pokukamo v čas pred sto leti ali več in si zamislimo, da živimo takrat. Ogledamo si staro kmečko hišo in spoznavamo različna orodja iz tistega časa. Preizkusimo se v kmečkih opravilih in se na koncu naučimo še nekaj starih otroških iger.
Cilji
- učenci spoznajo zapuščino naših prednikov, naravno in kulturno dediščino Zgornje Radovne in Pocarjeve domačije,
- učenci spoznajo staro kmečko hišo in druga poslopja in gradbene materiale,
- učenci spoznajo prehrano, šege in navade,
- učenci spoznajo življenje in delo na podeželju nekoč, kakšno je bilo takrat otroštvo, opravila otrok in odraslih na kmetiji, stare otroške igre,
- učenci spoznajo grbinaste travnike, njihov nastanek in jih primerjajo z drugimi travniki
Vsebine se navezujejo na spoznavanje okolja v 2. in 3. razredu, družbo v 4. in 5. razredu, zgodovino in naravoslovje v 6. razredu.
Aktivnosti so prilagojene starosti otrok.
Potek aktivnosti
- Z ogledom domačije in razlago, prilagojeno starosti otrok, se učenci vživijo v stare čase. Kaj bi delali, kaj bi se igrali, kje bi spali, kako bi hodili v šolo, če bi živeli pred sto leti?
- Učenci se preizkusijo v starih otroških opravilih: trenje in mletje orehov, prebiranje fižola, izdelava cvetja iz krep papirja ali izdelava preproste igrače.
- Igramo se stare otroške igre (npr. koza klamf, hoja s hoduljami, lovljenje lisice in druge).
- Učenci skicirajo domačijo, spoznajo glavne dele stare kmečke hiše.
- Ogledajo si tudi notranjost – prostore in številne stare predmete, ob razlagi spoznajo, kako so tu nekoč živeli otroci in odrasli.
- Skupina se lahko odpravi tudi do bližnjega grbinastega travnika, kjer spozna nastanek grbinastih travnikov in nekatere rastline, ki so značilne zanje .
Povezave
- Travniki v Triglavskem narodnem parku
- Pocarjeva domačija
- Dolina Radovne
- Bi še znali živeti kakor so pred 100 in več leti?
- Gogalova lipa
- Grbinasti travnik
- Grbinast izziv - kviz
- Zloženka Pocarjeva domačija
- Kolesarska pot Radovna
Pot krivopetnice
- Trenta, ob info središču TNP
- april - oktober
- 2 - 3 šolske ure
- 1. do 3. razred
- 3 € na učenca
Cilji
- Učenci spoznavajo kulturno dediščino – mite in legende,
- značilne rastlinske in živalske vrste - biotsko pestrost območja,
- kakšne sledi puščajo živali v naravi.
Vsebine se navezujejo na predmete spoznavanje okolja, likovna umetnost, slovenščina, športna vzgoja.
Potek aktivnosti
- Blizu informacijskega središča TNP dom Trenta je skozi gozd speljana krožna Pot Krivopetnice. Namenjena je spoznavanju narave in kulturne dediščine doline Trente.
- Učenci prisluhnejo pripovedki o Krivopetnici, ki jih povabi na učno pot. Na njej spoznavajo različna drevesa in sledi živali, ki živijo v teh krajih.
- Med potjo učenci naberejo različen naravni material in iz njega na koncu vsak izdela svojo Krivopetnico.
Povezave
- Velika korita Soče
- Legenda o Soči
- Soška postrv
- Soča – smaragdna reka
Učna pot tehniške dediščine
- Trenta
- april - oktober
- 3 šolske ure
- 4. do 9. razred
- 3 € na učenca
Cilji
- učenci na terenu spoznajo značilnosti naravne enote Slovenije in kaj je trajnostni razvoj (5.r.)
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino, vrednote in enkratnost pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine. Razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo (6., 7.r.)
- učenci na terenu spoznavajo Alpsko pokrajino in pomen reke za življenje ljudi, spoznavajo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin (9.r.)
Vsebine se navezujejo na predmete družba, geografija, zgodovina.
Potek aktivnosti
- Pot Tehnične dediščine je krožna pot, kjer otrokom predstavimo gospodarjenje, kulturno in stavbno dediščino doline Trente. Življenje ljudi je že dolga stoletja povezano z reko Sočo.
Apnenica
- Apnence so bile največkrat postavljene v bližini vode in ceste, kar je bilo tudi pripravno za dovoz materiala in pozneje odvoz apna. Voda je bila nujno potrebna, saj so jo potrebovali za gašenje apna in tudi zaradi same požarne varnosti.
- Učenci si ogledajo apnenico in spoznajo, kako so ljudje nekoč pridobivali apno.
Žaga venecianka
- Žage v dolini Trente so bile za potrebe domačinov, les so uporabljali pri gradnji stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Od dveh danes deluje le še ena, za oglede skupin.
- Učenci lahko vidijo, kako voda poganja mehanizem.
Riža
- Riže so nekoč uporabljali za transport lesa v dolino. Tudi tu so si pomagali z vodo. Les so tudi splavarili po reki Soči.
- Med potjo si ogledamo značilnosti ledeniško oblikovane doline in tipično hišo tega območja – Končarjevo domačijo iz 18. in 19. stoletja.
- Naravno in kulturno dediščino doline Trente ter Triglavski narodni park lahko učenci spoznajo z ogledom Info središča Dom Trenta in muzeja doline Trente.
Povezave
- Velika korita Soče
- Legenda o Soči
- Soška postrv
- Soča – smaragdna reka