Bi še znali živeti, kot so živeli pred 100 in več leti?
Življenje na Pocarjevi domačiji nekoč in življenje v hišah danes
Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni je stara več kot 400 let. Mnogi rodovi njenih prebivalcev so jo skozi čas spreminjali, dograjevali in celo modernizirali. A vendar je za sodobnega človeka časovni stroj, ki nas popelje stoletja nazaj, v življenje, kot so ga živeli naši predniki. Če zvečer in ponoči v hiši ni elektrike, prižgeš baterijo. Včasih so prižgali svečo ali petrolejko. V vsakem primeru potrebuješ vžigalice, da svečo ali petrolejko sploh lahko prižgeš. Kaj pa če moraš ponoči lulat?
Nobene pipe torej, kjer bi si lahko natočil kozarec vode, in ne stranišča, kot ga poznamo danes. Na Pocarjevi domačiji je stranišče stalo zunaj, zraven svinjaka – prostora, kjer so bivali pujsi. Takemu stranišču se reče stranišče ''na štrbunk''. Veš, zakaj? V majhni leseni hišici je straniščna školjka – lesena deska z luknjo na sredini, spodaj pa samo prazen prostor, kamor štrbunkneta blato in urin. Pozimi in ponoči ni bilo prijetno s svečo hoditi ven iz hiše, zato so imeli tako otroci kot odrasli pod posteljami … kahle!
Marsikatera stara hiša ima še danes črno kuhinjo. Veš, kako je videti? Stare hiše niso imele dimnikov, pa tudi ne takšnih kuhinj, kot jih imamo danes. Črna kuhinja je dobila ime po svoji barvi. Črna je od saj, saj je gospodinja kuhala na ognju, ki ga je zakurila na ognjišču, ne v štedilniku. Dim se je najprej dvignil pod strop, kjer so pozimi visele klobase, nato se je skozi vhodna vrata odvalil na prosto.
V črni kuhinji je tudi kurišče za kmečko peč, ki stoji v sosednjem prostoru, v “hiši”. Tam je prijetno toplo, dim pa ostane v kuhinji. Kako bi bilo v vaši kuhinji doma, če bi bila ob vsakem kuhanju polna dima?
Gromozanski ključ od vhodnih vrat.
Kakšen ključ imajo vhodna vrata vašega doma? Ključ Pocarjeve hiše je res gromozanski. Si predstavljaš, da bi ga bilo treba nositi s seboj v žepu? No, včasih to ni bilo potrebno, saj je bil skoraj vedno kdo doma. Hišo so zaklepali le ponoči ali če so šli vsi na delo v gozd, na planino ali na polje.
ALI VEŠ?
- Otroci so včasih hodili v šolo peš. Iz Zgornje Radovne v Mojstrano je več kot eno uro hoda.
- V Pocarjevi domačiji so shranjene tudi doma narejene igrače, s katerimi so si otroci krajšali čas.
Slovar
- PETROLEJKA: posebna svetilka na petrolej. Petrolej je oljnata in vnetljiva tekočina, ki omogoči, da stenj v svetilki gori in sveti.
Cilji učnega načrta
Bi še znali živeti kakor pred 100 in več leti?
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci spoznajo da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
- učenci spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz)
3. razred:
SPO:
- učenci vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem
5.razred
DRU:
- razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
7. razred
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
8. razred
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
