Gozd

Igre v gozdu

• 1. - 3. razred
• 2 šolski uri

V tem obdobju je še vedno pomembna tudi spontana igra v gozdu. Preko igre otroci spoznavajo zakonitosti v naravi, ki jim bodo kasneje prišle prav pri pouku naravoslovja – lastnosti materialov, težnosti, premikanja, štetja, razvrščanja, lastnosti svetlobe, vode, raznolikost in odnosi med bitji v gozdu ter še mnoge druge.

Igro lahko tudi vodi učitelj. V knjigah in na spletu se najde številne predloge. Nekaj jih predstavljamo TUKAJ.

Rastline v gozdu

• 1. - 5. razred
• 2 - 3 šolske ure

Učencem predstavimo nekaj značilnih vrst dreves in rastlin v podrasti. Skupaj iščemo podobnosti in razlike. Primerjamo liste, cvetove, plodove.

Razložimo, kaj rastline potrebujejo za življenje. Primerjamo svetlobo v gozdu in zunaj njega. V gozdu uspevajo take rastline, ki lahko živijo z manj svetlobe in zakaj je pomladi več rastlin v gozdni podrasti.Razložimo, da nova rastlina zraste iz semena, čebulice, gomolja.. V gozdu poiščemo mlada drevesca , ki so ravno vzklila in se jim še vidijo klični listi. Poiščemo rastlino z gomolji (petelinčki, ciklama), čebulico (zvončki, čemaž, žafran, luki), koreniko (šmarnica, podlesna vetrnica, gozdna jagoda, konopnica)

Pri plodovih ugotavljamo, kako se razširjajo po naravi. Opazujejo, kako letijo npr. plodovi javorja, gabra, jesena.

Učenci naberejo različne plodove in drug material iz gozda. Na primernem kraju naredijo v parih ali skupinah gozdne umetnije. Lahko tudi kasneje v šoli.

Življenje na gozdnih tleh

• 3. - 7. razred
• 1 šolska ura

Delo poteka v skupinah. Prilagojeno je starosti učencev.

Učencem damo navodila, kako in kje bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh. Razporedimo jih v skupine in jim omejimo prostor za delo v gozdu. 

Mlajšim razložimo, katere živalce so našli. V pomoč so preprosti ključi s slikami. Učenci poiščejo podobnosti in razlike ter opazujejo njihovo obliko in gibanje..

Starejši učenci sami s pomočjo določevalnega ključa določijo, katere živali so našli. Razložimo, v katero skupino živali spadajo in kako se prehranjujejo.

Razložimo pomen razkrojevalcev in drugih drobnih živali za življenje gozda.

Po končanem delu živali spustijo nazaj v naravo.

Prst - iz nje raste življenje

• 5. - 7. razred

• 1 šolska ura

Potrebščine: lopatka, kadička, večja plastenka z vodo, menzura, kozarci ali druga prozorna posoda, plastenke brez dna

Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom. Ponovimo, kako nastane prst.

Primerjava propustnosti za vodo in zračnosti pri različnih prsteh

V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva). Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode. Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.

V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi. Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo. Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti. V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec. Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti. 

Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.

Zrak in lišaji

• 5. - 7. razred

• 2 šolski uri

Potrebščine: lupe, določevalni ključ za lišaje, učni list

5. razred
Učenci spoznavajo osnovne tri skupine lišajev in jih poskusijo najti v gozdu. Ugotavljajo, na katerem drevesu je več lišajev. Razložimo, da so praviloma skorjasti lišaji najmanj in grmičasti najbolj občutljivi na onesnažen zrak.

7. razred
Učenci v gozdu poiščejo različne vrste lišajev, jih poskusijo določiti in ugotoviti kvaliteto zraka. Pomagajo si z določevalnimi ključi.
Razložimo zgradbo lišaja (učni listi in razlaga).

• Učenci ponovijo pomen rastlin za proizvodnjo hranil in kisika.
• Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka

Določanje lesnih vrst v Triglavskem narodnem parku

• 7. - 9. razred 

• 2 šolski uri

Potrebščine: tablice ali pametni telefoni z naloženo aplikacijo, učni listi

Pred leti so bili v okviru projekta SIIT narejeni različni določevalni ključi, med njimi tudi Ključ za določanje lesnih rastlin v TNP. Do njega pridete na tej internetni povezavi.

Učencem razložimo uporabo določevalnega ključa. Spoznajo različne liste in druge znake, ki so pomembni pri določanju.

Odpeljemo jih na primeren teren z različnimi avtohtonimi lesnimi vrstami.

Učenci v skupinah določajo drevesne vrste in izpolnijo učni list.

Ključi so dihotomni, lahko se jih naloži na pametne telefone in tablice. Z njimi si lahko pomagamo pri določevanju organizmov v naravi. 

Glive v gozdu

• 7. - 9. razred 

• 2 šolski uri

• Na primeru glive v gozdu razložimo zgradbo in razmnoževanje.
• Delo poteka v skupinah. Učenci dobijo opise značilnih vrst gliv in poskusijo sami ugotoviti, katere so našli v gozdu.
• Vsaka skupina poišče 5 različnih gliv, jih skicira in opiše. Ugotavljajo razlike in podobnosti.
• Opozorimo jih, kako pravilno ravnajo z glivami (da ne poškodujejo micelija in so previdni s strupenimi glivami).
• Ugotovijo, katera drevesa rastejo v gozdu v bližini posameznih gliv in poskusijo ugotoviti, s katerimi drevesi so povezane posamezne vrste.
• Učence zberemo in jim razložimo mikorizo ter pomen gliv v gozdu. Skupaj pregledamo, katere glive so našli.
• Predstavimo nekaj značilnih vrst užitnih in strupenih gob. Učence naučimo, kako se jih pravilno nabira in jih seznanimo z zakonodajo nabiranja gob.
• Več o izvedbi delavnice, vključno z učnimi listi, si lahko preberete na tej povezavi.

Tipi in varstvo gozdov

• 7. - 9. razred 

• 1 - 2 šolski uri

• Dejavnost poteka z ogledom gozdov na terenu, merjenjem abiotskih faktorjev, reševanjem učnih listov. Delavnico kombiniramo z drugimi aktivnostmi v gozdu.
• Učence odpeljemo na kraj, kjer se vidijo višinski pasovi. razložimo, da se gozdovi v TNP razlikujejo glede na višinske pasove in geografsko lego. Kaj je gozdna meja?
• Učenci spoznajo tipične gozdne združbe posameznih pasov. Kako na to vplivajo klimatske spremembe? 
• Primerjanje mikroklime v listnatem in iglastem gozdu. Učenci izmerijo ali ocenijo abiotske dejavnike - temperaturo, vlago, veter, pH prsti v iglastem gozdu in listnatem osončenem gozdu ter primerjajo rezultate. Razmislijo o razlogih za razlike.

Varstvo gozdov

• Pomen varstva gozdov - ponovimo in razložimo funkcije gozda.
• Posegi človeka v gozdne ekosisteme – primer Pokljuke.
• Učenci na terenu ugotavljajo vplive človeka.
• Spoznajo Triglavski narodni park kot primer zavarovanega območja.
• Spoznajo ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali v gozdovih TNP. Kaj je gozdni rezervat.

Pri vseh opisanih aktivnostih moramo pri načrtovanju upoštevati tudi čas, ki je potreben, da pridemo do primernega goda za delo z učenci.