Čebelar
Ptič, ki obeduje čebele.
Čebelar (Merops apiaster)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Čebelar je ena izmed naših najlepše obarvanih ptic. Ptica selivka se v naše kraje vrača junija, za gnezdenje si navadno izbere visoko ilovnato steno. Pri nas je zelo redka.
Čebelarja krasi prav veličastno in eksotično obarvano perje. Vitka ptica ima dolg in upognjen kljun ter nekoliko podaljšana srednja repna peresa.
Barviti ptiči se v Slovenijo iz afriških prezimovališč vrnejo konec aprila in v začetku meseca maja. Za gnezdenje si navadno izberejo visoko ilovnato ali peščeno-ilovnato steno, kamor izkopljejo gnezdilni rov z dokaj pravokotno oblikovano vhodno odprtino. Dostikrat se vračajo tudi v stare gnezdilne rove. Z valjenjem začnejo junija in navadno zvalijo do 7 jajc.
So odlični letalci in lovijo večje leteče žuželke, predvsem kačje pastirje, čmrlje in čebele.
Najlepše jih je opazovati v obdobju hranjenja mladičev, ko oba starša v kljunih prinašata hrano, mladiči pa včasih že kar čakajo ob vhodu.
ALI VEŠ?
- Bizeljsko je bilo dolga leta edino območje čebelarja v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov tam gnezdi že od leta 1984. V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem že vrsto let gnezdi kolonija čebelarjev. V bližini je urejena opazovalnica.
Cilji učnega načrta
Čebelar
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajoživa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
