Gozdovi v Triglavskem narodnem parku
Habitati v Triglavskem narodnem parku
Ko pomislimo na gozdove v Julijskih Alpah, pomislimo na drevesne vrste bukev, smreko in macesen. A poleg njih so značilni tudi toploljubni sestoji črnega gabra in malega jesena, ki jih najdemo na južni strani parka.
Za gorski svet so značilne ostrejše podnebne razmere. Preživijo le tiste vrste in predstavniki, ki se jim uspe prilagoditi tem razmeram. Na soški strani parka zgornja gozdna meja ne presega 1600 m nadmorske višine. Najvišje segajoča drevesna vrsta je bukev. Njej ustreza podnebje z dovolj oblačnosti in padavin. A ta ne raste tako visoko kot na primer smreka in macesen. V notranjosti in na severu parka sta svoje rastišče v zgornjem pasu gozda našla smreka in macesen, ki tvorita gozdno mejo na 1800 metrih nadmorske višine.
V temni podrasti uspeva le malo rastlin. Najbolj pogosto je brezklaso lisičje, gozdni črnilec, rumenkasta bekica, navadna enocvetka in več vrst mahov. Številni grmičasti lišaji so pokazatelji čistega zraka.
V gozdovih se pojavljajo številne redke in zavarovane rastlinske vrste. V alpskem bukovju in macesnovju raste orhideja lepi čeveljc, v gozdovih najdemo tudi srčastolistni muhovnik, enolistno plevko, ozkoustno močvirnico in druge redke rastline.
Sklenjeni gozdovi so bivališče različnih živalskih vrst. Spomladi lahko zgodaj zjutraj slišimo svatbeni napev divjega petelina ali opazimo veverico, ki urno skače z veje na vejo. Iz iglic zgrajena mravljišča so prebivališča velikih gozdnih mravelj. Pogosti prebivalci gozdov so tudi srne in jeleni.
ALI VEŠ?
- Obseg najdebelejšega macesna v parku je 422 centimetrov, njegova starost pa je kar 1050 let.
Cilji učnega načrta
Gozdovi v Triglavskem narodnem parku
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
- učenci prepoznajo razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih)
5. razred:
NIT:
- učenci načrtovati raziskavo, s katero bi ugotovili, da se lišaji lahko uporabljajo kot biološki pokazatelji čistega zraka
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
