Planika
Ena najbolj slavnih alpskih cvetlic
Planika (Leontopodium alpinum)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Najbolj znana gorska roža raste na odmaknjenih in težko dostopnih krajih nad 1500 m nadmorske višine. Socvetje sestavljajo majhni rumeni cvetovi, ki so obdani z belkasto srebrnimi listi.
Najpogosteje jo najdemo na alpskih tratah in v skalnih razpokah.
A če jo želimo videti, bo treba vendarle malo razgibati noge.
Raste na odmaknjenih in težko dostopnih krajih nad 1500 metri nadmorske višine. Že samo ime planika nakazuje na to, da rastlina raste na planinah.
V Sloveniji planiko najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, na Ratitovcu, Snežniku, v Trnovskem gozdu in soteski Save pri Kranju.
Ena najbolj znanih gorskih rož raste tudi na drugih visokogorskih območjih v Italiji, Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Karpatih in Pirenejih ter celo v Južni Ameriki.
Planika je trajnica. Njeno steblo zraste od pet do dvajset centimetrov.
Cvet je zgolj rumeni del na sredini in je v resnici socvetje. Sestavljeno je iz od 5 do 8 majhnih, okoli pol centimetra velikih rumenih cvetov, ki so obdani z značilnimi belkasto srebrnimi listi. Cveti od julija do septembra. Oprašujejo jo muhe in hrošči.
Celotna rastlina je porasla z belkastimi dlačicami. Dlačice planiko ščitijo pred izgubo toplote in varujejo pred prevelikim izhlapevanjem, saj raste na izredno suhih in vetrovnih rastiščih.
ALI VEŠ?
- Planikini majhni rumeni cvetovi, ki so videti kot oči, so botrovali tudi njenemu drugemu imenu – očnica. V preteklosti je imela še nekaj drugih imen kot so kosmatinka, zvezdica, pečnica, skalarica …
- Planiko so v Sloveniji zavarovali leta 1896.
- Ime planika so si nadela številna planinska in turistična društva, taborniški odredi, tovarna čevljev, znana kobariška mlekarna … Tudi planinska postojanka pod Triglavom nosi ime Dom Planika.
- Planika je švicarska narodna roža.
- Planiko tudi gojijo in je kmetijski pridelek. Iz nje izdelujejo šampone, kreme, tonike, uporabljajo jo tudi v zdravilstvu.
- V germanskih jezikih nosi ime Edelweiss. Pesem Edelweiss (v slovenskem prevodu Beli cvet) je tudi nosilna pesem v muzikalu Moje pesmi, moje sanje, ter v po njem posnetem filmu z enakim naslovom, ki je prejel kar pet nagrad Oskar.
Cilji učnega načrta
Planika
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- učenci razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr. primerjava rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju)
- učenci spoznajo razliko med enoletnicami in trajnicami ter pomen založnih tkiv in organov za preživetje neugodnih razmer (prezimovanje, sezonska suša)
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava prsti
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
