Vodni mlini in žage
Prve mline na vodo so iznašli že v antični dobi, vendar jih takrat še niso množično uporabljali. V srednjem veku so postali ključni steber gospodarstva. Pripadali so le fevdalnim gospodom, kmetje pa so za mletje plačevali merico moke (6-8%).
V Sloveniji so prvi mlini omenjeni v 9., največ pa jih je bilo v 12. in 13. stoletju. V času Marije Terezije so kmetje začeli graditi lastne hišne mline. Konec 19. stoletja jih je bilo na Kranjskem okoli 1700.
V alpskem delu Slovenije imajo vodni mlini bogato zgodovino. Zaradi velikega padca in moči gorskih potokov so bili ti mlini tehnično prilagojeni divjim vodam. Pogosto so imeli visoka, ozka vodna kolesa na vodo, ki priteka na mlin od zgoraj. Da jih niso uničile hudourniške poplave, so lahko bili grajeni iz masivnih kamnitih blokov. Nekaj vodnih mlinov se je ohranilo do današnjih dni.
GLAVNI DELI MLINA
Vodni kanal in zapornica: Voda priteka po lesenem žlebu, zapornica pa uravnava količino in pritisk vode na kolo.
Vodno kolo: Zunanje leseno kolo z lopatami ali prekati. V gorskih alpskih krajih običajno voda pada na kolo od zgoraj.
Glavna pogonska os: Masivna lesena ali kovinska os, ki poteka skozi steno mlina in prenaša vrtenje z vodnega kolesa v notranjost stavbe.
Zobniški prenos (Vreteno in Palec): Veliko zobato kolo znotraj mlina poganja manjše navpično vreteno, kar močno poveča hitrost vrtenja.
Mlinska kamna: spodnjim kamen (ležak) je pri miru, zgornji (tekalnik) se vrti tesno nad spodnjim in drobi zrnje.
Koš za žito (Lijak) in korito za moko: Nad kamnoma je lesen lijak, kamor se nasuje žito. Skozi odprtino zrnje polzi med kamna, zmleta moka pa nato pada v spodnji predal (skrinjo).
VODNA ŽAGA VENECIJANKA
Deluje na podoben princip kot vodni mlin, le da se tu sila vode uporablja za žaganje hlodov v deske in tramove. Pri žagi se krožno gibanje vodnega kolesa pretvori v gibanje žage gor-dol.
Žago venecijanko naj bi izumil Leonardo da Vinci. Iz okolice Milana se je razširila v gorsko zaledje Benetk, od koder so jo furlanski delavci že sredi 14. stoletja zanesli k nam – od tod tudi njeno ime venecijanka.
Kako deluje žaga venecijanka?
Voda poganja zunanje vodno kolo, ki vrti glavno pogonsko os.
Na koncu osi je pritrjena ročica z dolgo leseno ojnico. Ta krožno vrtenje spremeni v nihanje gor in dol.
Ojnica je vpeta v lesen okvir – jarem, v katerega je napet en sam dolg žagin list (zato se ji reče samica). Pod silo vode se premika gor in dol.
Hlod leži na dolgem lesenem vozičku. Da mlinarju oziroma žagarju ni treba ročno potiskati težkega lesa v rezilo, sistem ob vsakem dvigu žaginega lista prek posebnega mehanizma z zobato zaskočko (ragljo) samodejno potisne voz s hlodom za nekaj milimetrov naprej.
Hvala za vaše mnenje!