Speči vodni razgrajač, ki se zbudi ob hudi uri.
Značilno za hudournik je, da ob suhem vremenu po strugi teče zelo malo vode ali pa ta celo čisto presahne. Ob obilnih padavinah ali hitrem taljenju snega pa zelo hitro naraste. Ker teče po gorskem ali gričevnatem svetu, ima na posameznih odsekih zelo velike padce. Sila vodnega toka se s tem še poveča in ima lahko veliko erozijsko in rušilno moč. Zaradi hitrega toka intenzivno dolbe podlago, spodjeda bregove, prestavlja svojo strugo ter s seboj nosi ogromno količino materiala (pesek, prod, blato, veje in debla). Lahko povzroča kratkotrajne, a izjemno silovite poplave. Voda bliskovito naraste in nato v nekaj urah ali dneh ponovno upade. Ko doseže ravno dno dolin, tam odloži ves prineseni material.
Kako lahko živali in rastline preživijo v tako posebnem okolju, ko enkrat vode skorajda ni, drugič pa z vso močjo dere v dolino?
RASTLINE imajo globoke prepletene korenine, ki držijo breg vode skupaj in preprečujejo, da bi voda odnesla prst pod njimi. Take so npr. vrbe, jelše in jesen. Imajo elastičen les in upogljive veje, tako da se zlahka upognejo v smeri vodnega toka in se potem spet dvignejo. Vrbe imajo ozke suličaste liste, po katerih voda hitro spolzi in jih ne poškoduje.
Hudournik ves čas prinaša v dolino novo kamenje, pesek in mivko. Na teh nanosih v dolini rastejo pionirske rastline, ki se lahko hitro zasejejo na primer lapuh in repuh, žal pa tudi invazivne vrste (žlezava nedotika, japonski dresnik).
ŽIVALI so prilagojene z obliko telesa in možnostjo pritrjanja na podlago. Ribe so izrazito hidrodinamične vretenaste oblike in imajo močne mišice, da lahko hitro plavajo proti toku.
Drobni nevretenčarji so sploščeni, da voda teče preko njih. Nekatere ličinke muh imajo priseske ali kaveljčke. Večina teh živalic se ob močnem toku skriva na spodnji strani kamnov.
Večje živali se ob poplavah umaknejo v tolmune, za velike skale ali v poplavljene predele ob robu struge, kjer je moč vode manjša.
Kako so si ljudje nekoč pomagali živeti blizu hudourniških voda?
Domačije so postavljali na dvignjene terene in skalne police, kjer so bili varni pred podori in blatnimi nanosi voda. Tiste, ki so bile blizu vode, so bile z ozko stranjo obrnjene v smeri toka, da bi imela voda čim manj vpliva na stavbo. Na teh stenah niso imeli oken in vrat.
Tradicionalne alpske hiše so imele spodnji del zgrajene iz masivnega, težkega kamna. V tem delu je bila klet ali hlev. Če je voda drla mimo, je takšna baza zdržala udarce kamenja in plavajočega lesa. Zgornji bivalni del je bil lesen.
Stari kmetje so strogo varovali gozdove nad svojimi domovi na strmih pobočjih. Ti gozdovi so delovali kot naravna pregrada, ki je zadrževala zemljo, sneg in vodo. Ob samih strugah so redno čistili podrta drevesa in veje, da rastoča voda ne bi ustvarila naravnih jezov, ki bi ob prediranju uničili dolino.
Kako si ljudje pomagamo danes?
Kjer hudourniška voda pride v dolino, je največja nevarnost za poplave. Tu je gradnja objektov zelo omejena.
Škodo preprečujemo in zmanjšujemo z gradbeni in tehnični ukrepi na vodotokih:
- hudourniškimi pregradami za zmanjševanje padca hudournika,
- zadrževalniki drobirja, lovilniki in mrežami
- utrjevanjem strug in brežin.
Varstvo pred hudourniškimi poplavami se bistveno razlikuje od protipoplavne zaščite ob velikih rekah. Ker hudourniki narastejo izjemno hitro, pogosto v le nekaj minutah ali urah po močnem nalivu, obveščanje in postavljanje vreč neposredno med dogodkom večinoma ni mogoče ali pa je prepozno.
Kako lahko svoj dom zaščitite sami?
Če živite na območju, kjer ob močnih nevihtah hitro narastejo hudourniške vode ali zastaja meteorna voda, morate ukrepati vnaprej:
- Namestite protipoplavne pregrade na kletna okna, garažna vrata in vhode. Te nudijo takojšnjo zaščito pred t.i. "vodnimi bombami".
- V kleteh in pritličjih dvignite pohištvo, električne napeljave in vtičnice od tal. Tla naj bodo iz materialov, ki jih voda manj poškoduje.
- Ker so hudourniške škode lahko uničujoče, je smiselno urediti ustrezno zavarovanje nepremičnine pred poplavami in naplavinami
Še nekaj nasvetov ob neposredni nevarnosti:
- Redno preverjajte radarsko sliko padavin in opozorila Agencije RS za okolje (ARSO).
- Avtomobilov nikoli ne parkirajte v kletnih garažah, ob hudourniških strugah ali pod drevesi; pravočasno jih umaknite na višje ležeča mesta.
- Vse pomembne dokumente in vrednostne predmete premaknite v višja nadstropja.
- Če hudourniška voda že drvi po cesti ali dvorišču, ne poskušajte prečkati toka (tako peš kot z avtomobilom), saj ima voda ogromno potisno moč in s seboj nosi skrito kamenje. Umaknite se v višje nadstropje stavbe.
Eden tipičnih alpskih hudourniških potokov je tudi Lepenjica v dolini Lepena.
Pri izlivu v Sočo hudournik zaradi padca hitrosti odloži ves prineseni material. Tam je nastala velika prodnata struga, bogata z "lepenjem", po katerem sta potok in dolina dobila svoje ime.
Ker cesta v dolino Lepene poteka neposredno ob strugi potoka, močnejša deževja hitro ogrozijo prometno povezavo. Ob izjemnih nalivih hudourniški pritoki in meteorne vode povzročijo poplave in zemeljske plazove, ki občasno popolnoma zasujejo lokalno cesto in odrežejo dolino od preostalega sveta.
Območje je geološko zelo aktivno. Ob velikonočnem potresu leta 1998 se je utrgalo celotno pobočje ob zgornjem desnem bregu soteske Lepence in deloma zasulo strugo pod slapiščem. Hudournik je takrat popolnoma spremenil okoliški relief in s seboj premaknil na tisoče kubikov skalnega grušča.
Hvala za vaše mnenje!