Iskanje
Gradnja kalov na Krasu

Gradnja kalov na Krasu

Plitve kotanje z deževnico

Brez vode ljudje ne moremo preživeti. Tudi živali in rastline ne. Na Krasu je bila preskrba s pitno vodo že od nekdaj težavna. Vodo so zajemali iz naravnih kalov ali pa so ustvarili umetne.
Kal je plitva kotanja napolnjena z deževnico.

Uporabili so vrtačo ali izkopali kotanjo in dno obložili z več plasti ilovice, ki je vodo zadrževala. Da ne bi ilovica prepuščala, jo je hkrati ob napajanju teptala živina in tako krpala nastale razpoke.

Kale so uredili na sredini vasi ali na njihovem robu.

Če so kale postavili ob njivah ali poteh, so njihov rob zavarovali s kamnitim zidom. Ta je preprečil posipanje zemlje v vodo. V sušnem obdobju so kale očistili blata, slednjega pa uporabili kot gnojilo.

Iz kalov so sprva zajemali vodo za ljudi, šele nato za živino.

Kali že od nekdaj vidno zaznamujejo kulturno krajino. Govorijo o tem, kako so naši predniki znali izkoristiti deževnico. Kali danes izginjajo, saj so izgubili svojo prvotno vlogo preskrbe s pitno vodo.

Danes so kali pomembna mreža vodnih biotopov – življenjskih prostorov, v in ob katerih živijo številne rastlinske in živalske vrste. Skrb za ohranjanje kalov je skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kali predstavljajo redka rastišča močvirskih rastlin. Najpogostejše so vrste rogozov, plavajoče vodolečevke in trave sladika, ki je sorodnica riža. V njih domujejo tudi številne vodne in obvodne živali: navadna krastača, pupek in kačji pastir; pogosto v njih vidimo tudi vodne pajke, vodne hrošče ter belouške.

ALI VEŠ?

Včasih plavajoče vodolečevke prekrijejo kar celotno površino vode v kalu.
Videti je skorajda kot travna zelenica.

Cilji učnega načrta

7. razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

9. razred

BIO:

  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

 

Fotografija

Jošt Gantar, Valerija Babij