Iskanje
Kozjansko jabolko

Kozjansko jabolko

V Kozjanskem parku je jabolko več kot sadež

Kdor posadi sadno drevo, ga ne posadi zase, ampak za svoje vnuke. No, tako vsaj pravijo. Včasih so namreč sadili le drevesa, ki so dolgo rasla do polne višine in rodnosti. Tem drevesom pravimo visokodebelna drevesa.

V sadovnjak lahko danes posadimo nizka drevesa, ki zelo hitro obrodijo. Vendar ta drevesa nimajo dolge življenjske dobe in so dostikrat neodporna na škodljivce. Ta drevesa tudi ne ustvarjajo dobrih pogojev za naselitev drugih vrst rastlin in živali, zato za take sadovnjake pravimo, da biotsko niso zelo pestri.

Kozjanska jabolka rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih.

Takšni sadovnjaki so zanimiv in pomemben preplet naravne in kulturne dediščine, saj na Kozjanskem sooblikujejo značilno pokrajino. V njih rastejo nekatere zelo stare, tradicionalne sorte jablan, nekatere od njih so tudi zelo redke.

Nosijo zelo zanimiva in nenavadna imena: carjevič, ovčji nos, kanada, ontario, klanferca, citronka, pisani kardinal, prinčevo jabolko, krivopecelj …

V sadovnjakih živi veliko ogroženih in zavarovanih vrst ptic. Mednje sodijo vijeglavka, zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper. Zaradi njih so travniški sadovnjaki po tako imenovani Ptičji direktivi vključeni v območje Natura 2000.

Sadovnjaki, v katerih se dreves ne škropi s pesticidi, niso pomembni le kot življenjski prostor za ptice, ampak tudi za žuželke. Čebele so nujne, da oprašijo cvetoče jablane, hkrati pa so jablane zanje tudi zdrava paša. Pa še med je okusen in zdrav!

Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka je na Kozjanskem simbol varovanja narave. Domačini nadaljujejo tradicijo in ohranjajo dediščino prednikov. Jabolka in jablane so zelo pomembni za zdravo življenje ljudi in živali.

Od leta 2000 se v Kozjanskem parku skromnemu junaku visokodebelnih sadovnjakov vsako leto poklonijo s posebnim Praznikom kozjanskega jabolka

Jablane, jabolka in jabolčne dobrote

Praznovanje poteka drugi teden v oktobru. Privabi številne strokovnjake, razstavljavce in prodajalce, pa tudi številne domače in tuje kulturne skupine in umetnike.

Praznik kozjanskega jabolka se navadno prične s pohodom po kozjanskih sadovnjakih. Sledijo različne delavnice in predavanja ter odprtje razstave starih sort jabolk. Sobota in nedelja sta namenjeni sejemskemu dogajanju v starem srednjeveškem trgu Podsreda.

Osrednjo vlogo na stojnicah imajo ekološke kmetije iz zavarovanega in biosfernega območja Kozjansko-Obsotelje. Poskusite lahko različne stare sorte jabolk, jabolčni sok, jabolčni zavitek, jabolčne krhlje ter druge dobrote iz jabolk. Na predavanjih in delavnicah beseda teče o pridelovanju sadja na okolju prijazen in skladen način. Obrtniki ponujajo izdelke tradicionalne obrti. Za prijetno vzdušje poskrbijo okoliška društva in različne glasbene skupine.

ALI VEŠ?

  1. Ptičja direktiva je neformalno ime za evropsko varstveno direktivo o ohranjanju prostoživečih vrst ptic. Zaradi onesnaževanja, uničevanja življenjskih prostorov in prekomernega lova so se populacije ptic začele manjšati in tudi izginjati. Danes morajo članice Evropske unije ohranjati vrste ptic, ki so potrebne varstva, in oblikovati posebna varstvena območja, imenovana Natura 2000.

 

Cilji učnega načrta

Kozjansko jabolko

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

8. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
  • učenci ovrednotjoi pomen kmetijstva in sklepa o možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.)

 

Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omoočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Foto arhiv Kozjanski park