Opraševalci – nepogrešljivi pri pridelavi hrane
Osemdeset odstotkov kmetijskih rastlin je odvisnih od opraševanja
Divji opraševalci so pogosto še bolj učinkoviti. Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo raziskujejo pomen in varovanje opraševalcev v kmetijstvu.
Cilji učnega načrta
Opraševalci - nepogrešljivi pri pridelavi hrane
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajoživa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
GEO:
- učenci kritično presojajo vpliv ljudi na trajnostni razvoj pokrajine
- učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja
- učenci se usposobijo za reševanje lokalnih in regionalnih vprašanj po načelih soodgovornega trajnostnega razvoja
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Projekt Life Naturaviva – Biodiverziteta umetnost življenja»
Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Fotografije in video posnetki: Danilo Bevk in Blaž Koderman
Ljubljana, april 2020
Distributer: Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov
Dodatne informacije: danilo.bevk@nib.si