V objemu visokodebelnih jablan

Kozjanski regijski park

Pravijo, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Jabolko in jablane so zaščitni znak Kozjanskega parka. Veš, kaj so to carjevič, citronka, ovčji nos, kanada, pohorka in pisani kardinal? Vse to so sorte jablan.

V Kozjanskem regijskem parku v visokodebelnih sadovnjakih rastejo stare sorte jablan z zelo zanimivimi imeni. Rastejo v ohranjenem okolju in brez uporabe različnih pesticidov, ki bi zatirali škodljivce in bolezni. Vsako leto drugi vikend v oktobru v Parku pripravijo veliko praznovanje v čast kozjanskemu jabolku, ki se imenuje Praznik kozjanskega jabolka.

Kozjanski regijski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji.

Ustanovljen je bil leta 1981, meri pa 206 kvadratnih kilometrov. Kozjanski park na južni strani zaključuje obmejna reka Sotla. Ob njej mestoma najdemo dobro ohranjeno obrečno vegetacijo in rečne mrtvice. Nižinski del parka je kmetijsko obdelan, hribovit del je porasel z bukovimi in hrastovimi gozdovi. Gozd prekriva kar 48 % ozemlja parka. Ta svet je kot v nekakšnem polkrogu obdan s Posavskim hribovjem, vmes je Srednjesotelsko gričevje, polno sadjarstva in vinogradništva.

V Kozjanskem parku so svoje domovanje našle mnoge živalske in rastlinske vrste.

Skoraj tri četrtine območja Kozjanskega regijskega parka je vključeno v območje Natura 2000.

Od leta 2010 je vključen v UNESCO-v program Človek in biosfera (MAB) in je osrednji del biosfernega območja Kozjansko-Obsotelje.

V travniških sadovnjakih živi veliko zavarovanih vrst ptic, metuljev in drugih živali. Na močvirskih in suhih travnikih rastejo orhideje – vse so zavarovane. Na gozdnih robovih spomladi opazimo temnoškrlaten teloh, ki je endemit tega področja.

Tudi na področju kulturne dediščine je Kozjanski park pokrajina mnogih obrazov. Arheološka najdišča, cerkve, mogočni gradovi, srednjeveški trgi in dediščina vsakdanjega življenja burijo domišljijo in kar kličejo k raziskovanju.

TUKAJ si lahko ogledate film o Kozjanskem regijskem parku.

TUKAJ pa kratki predstavitveni video.

ALI VEŠ?

Na Sotli ponovno živi bober.
V bližnjem Olimju najdeš tudi znano čokoladnico.

Cilji učnega načrta

V objemu visokodebelih jablan

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

5. razred:

NIT:

učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev

DRU:

učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

NAR:

razvijanje stališč in odnosov:
učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

7. razred:

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

NAR:

učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih

8. razred:

BIO:

učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

BIO:

učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

Biosferno območje Julijske Alpe
Biosferno območje Kras
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Biosferno območje Mura

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografije

Foto galerija Kozjanski regijski park