Velika in Mala dolina
Udornici v Škocjanskih jamah
Avtor fotografije: Paul Asman in Jill Lenoble, Wikipedia
V vhodnem delu Škocjanskih jam se je na 450 m dolgem odseku v geološki zgodovini porušil strop. Nastali sta dve udornici: Velika in Mala dolina. Reka, ki priteče iz Mariničeve jame izpod 140 m visoke stene pod vasjo Škocjan, najprej v brzicah teče skozi Malo dolino ter pod naravnim mostom nadaljuje pot v Veliko dolino.
Nastanek udornice:
Voda, ki teče skozi različno debele plasti kamnine, oblikuje rove. Večja razdrobljenost kamnine ji omogoča, da širi kanale. Ti se nato združujejo v jamske dvorane, ki sčasoma postajajo vse večje. Odvečni material voda sproti raztapljala in odnaša naprej v podzemlje. A jamske dvorane se s krušenjem postopoma večajo tudi proti površju, vse dokler se strop jame ne udre in dobimo udornico.
Avtor: Wikipedia
Mala dolina leži bolj vzhodno in je manjša od obeh udornic. Njena prostornina je dvakrat manjša od prostornine Velike doline. Na dnu udornice lahko spremljamo erozijsko delovanje Reke. Pobočje v Mali dolini je izredno strmo. V njenem severnem delu se odpirata vhoda v dve jami: Veliko in Malo Koščakovo jamo.
Pestrost življenja:
V obeh udornicah, Veliki in Mali dolini, najdemo raznoliko rastlinstvo. V dolinah rastejo rastline, ki so značilne tako za alpski kot sredozemski svet. Na dnu Velike doline najdemo hladnoljubne vrste, medtem ko 40 m više uspevajo toploljubne vrste. Pestrost rastlin v udornih dolinah lahko pripišemo raznolikim mikroklimatskim razmeram na zelo majhnem prostoru.
V Mali in Veliki Dolini uspeva kar nekaj redkih vrst rastlin, kot so primorska preobjeda, venerini lasci, justinova zvončica, navadni jadikovec, laška smetilka, rdečeplodni brin in alschingerjev nagnoj. V Veliki dolini je zabeleženo edino nahajališče bršljanovega pojalnika v Sloveniji.
Med pticami v Veliki in Mali dolini najprej opazimo jate divjega skalnega goloba. Tam gnezdi tudi kolonija planinskih hudournikov, občasno pa tu domujejo velika uharica, sokol selec in krokar. V prepadnih stenah ima svoje prebivališče skalni plezalček.
Avtor fotografije: neznan, Wikipedia
Slovar
- MIKROKLIMA: klima nižjih, pritalnih zračnih plasti na omejeni površini
Cilji učnega načrta
Velika in Mala dolina
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
4. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
5. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
GEO:
- učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
