Živali in rastline v Parku Škocjanske jame

Živali in rastline v Parku Škocjanske jame

Spoznajmo Park Škocjanske jame z učnimi listi

Škocjanske jame so že zelo dolgo znana in raziskovana naravna znamenitost, ki so zaradi zelo razgibanega reliefa in izredno pestrega rastlinskega in živalskega sveta izjemen predel.

V okolici parka živi veliko število različnih gozdnih živali. V udornih dolinah in okolici jam živijo redke in ogrožene vrste ptic ter več vrst netopirjev. Tudi v podzemlju najdemo več vrst jamskih živali, tako v kopnih kot tudi v vodnih delih jame.

Park se nahaja na klasičnem krasu. Ravno zaradi apnenčaste, suhe podlage in toplote so za to območje značilni kraški gozdovi in suha travišča s kraškimi cvetlicami. Fitogeografe so v globokih udornih dolinah presenečale številne rastlinske vrste hladnejših, gorskih območij, medtem ko so v njihovi bližini opažali prav tako številne toploljubne, submediteranske vrste. 

Preveri svoje znanje s pomočjo učnega lista o živalstvu in rastlinstvu v Parku. Klikni TUKAJ.

Na vhodnih delih jam najpogosteje opazimo jamske kobilice, pajke, hrošče brzce in množice komarjem podobnih dvokrilcev. To še niso “pravi” prebivalci podzemlja, slednje srečamo globje v jami, kjer je zelo malo vplivov  iz zunanjosti. Najbolj znana jamska žival je človeška ribica, v jami večkrat naletimo tudi na različne vrste netopirjev.

Reši učni list o življenju v jamah, klikni TUKAJ!

Cilji učnega načrta

Živali in rastline v Parku Škocjanske jame

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

6. razred:

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

NAR:

  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

BIO:

  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opišejo značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

 

Fotografije

Foto galerija Park Škocjanske jame