Kozjanski park - Grad Podsreda

Kozjanski park - Grad Podsreda

Najbolj grajski med gradovi na Slovenskem

Pravijo, da je grad Podsreda najbolj grajski med gradovi na Slovenskem. Po nekdanjem propadanju je v zadnjih tridesetih letih doživel celovito prenovo in se zdaj šopiri na pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega parka.

Vir: Wikipedija

Grad so pozidali v prvi polovici 12. stoletja in v pisnih virih se prvič omenja leta 1213. Stoji na ozemlju, ki je okrog leta 1000 pripadalo posesti Breže-Seliških in grofici Emi Krški. V prvi polovici 14. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški. V lasti celjskih grofov je ostal do njihovega izumrtja. Grajski zakupniki in oskrbniki so se pogosto menjavali. Po drugi svetovni vojni je grad postal državna last. Srednjeveški mogotec je zdaj v lasti Občine Kozje, od leta 1983 ga upravlja Kozjanski park.

Srednjeveško jedro gradu je skozi stoletja ostalo nespremenjeno. Mogočen stolp je urejen kot razstavišče, delno skrita je še romanska kapela s polovično kupolo. Značilne so tudi okenske odprtine, ki so s stebričkom razdeljene na dva dela (bifore), klesani okviri oken in vrat, našli so tudi skromne poslikave. Med obiskovalci pozornost pritegne grajska kuhinja z velikim ognjiščem.

Polno in bogato življenje živi zlasti v toplejših mesecih, ko se na gradu odvijajo številne prireditve, na katerih se predstavljajo domači in tuji umetniki.

Danes je grad Podsreda pomemben nosilec dogajanja in celostne ponudbe v tem delu Slovenije.

Slovar

ROMANIKA: evropski umetnostni slog od 11. do sredine 13. stoletja

Cilji učnega načrta

Kozjanski park - Grad Podsreda

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«