Kozjanski sadovnjaki dom različnih ptic
Ptice v travniških sadovnjakih
Stare sorte dreves so dobro prilagojene našim klimatskim razmeram. V nekaterih primerih so tudi bolj odporne proti boleznim in škodljivim žuželkam. V travniških sadovnjakih najdemo mnoge ptice, ki gnezdijo v ali na njih.
VIJEGLAVKA (jynx torquilla) je naša najmanjša vrsta žolne, hkrati je tudi edina, ki se seli. Za uspešno gnezdenje potrebuje primerna drevesa z dupli ter mravljišča. V obstoječih duplih, ki so le na starejših in debelejših sadnih drevesih, vzreja svoj zarod. Hrani ga pretežno z mravljami. Vijeglavka je ena redkih ptičjih vrst, kjer pojeta tako samec kot samica.
Vir: Pixabay
POGORELČEK (Phoenicurus phoenicurus) se iz toplih krajev Afrike vrača meseca aprila. Gnezdi v duplih, pa tudi v primernih gnezdilnicah. Zaradi izginjanja visokodebelnih sadovnjakov, uporabe fitofarmacevtskih sredstev na sadnem drevju (za uničevanje žuželk, ki so pogorelčkova hrana) in degradiranega afriškega okolja, kjer prezimuje, je postal močno ogrožena vrsta. V mnogih predelih Slovenije je pogorelček v zadnjih desetletjih povsem izginil.
Ta vrsta sove je večini znana pod imenom ''čuk''. To je VELIKI SKOVIK (Otus scops). Rad ima tople kraje, zato večji del evropske populacije živi v Sredozemlju. Veliki skovik je selivka. V mesecu maju ga najdemo v travniških sadovnjakih in vrtovih na podeželju. Izogiba se sklenjenih gozdov. Gnezdo si uredi v drevesnem duplu, v luknji v zidu in tudi v gnezdilnicah. Prehranjuje se z večjimi žuželkami in malimi vretenčarji. Ogroža ga pomanjkanje ustreznih gnezdišč in vsesplošna kemizacija okolja z umetnimi gnojili, pesticidi in drugimi strupenimi snovmi.
Vir: Pixabay
Vir: Pixabay
LIŠČEK (Carduelis carduelis) je ptica stalnica. Poleg sadovnjakov poseljuje odprte, z drevjem in grmovjem obrasle terene, parke in vrtove. Gnezdo si uredi na koncu vej listavcev, vsaj dva metra nad tlemi. Hrani se z žuželkami, semeni osatov, drobnimi drevesnimi semeni in brsti. V krmilnici pozimi išče sončnična semena in proso.
Kot ostali srakoperji je RJAVI SRAKOPER (Lanius collurio) mesojed, na kar kaže tudi njegov močan kljun z zakrivljeno konico. Prehranjuje se v glavnem z večjimi žuželkami, pa tudi z manjšimi pticami, plazilci in glodavci. Najemo ga tam, kjer se izmenjujejo travniki, obdelane površine in nizko grmičevje. Pravimo, da je ptica kulturne krajine. V trnastem grmovju (na primer glogu ali šipku) si iz vejic in koreninic splete gnezdo ter ga obloži s travo. Rjavi srakoper se jeseni seli v Afriko, vrne se meseca maja. Številčno se njegova populacija zmanjšuje, zato je vključen v Naturo 2000.
Cilji učnega načrta
Kozjanski sadovnjaki dom različnih ptic
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
