Iskanje
20. maj – svetovni dan čebel

20. maj – svetovni dan čebel

Domovina avtohtone kranjske sivke

Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske sivke.

 Imamo več kot 11.000 čebelarjev – vsak 200. Slovenec je čebelar. Slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke.

Čebelarska zveza Slovenije si je vrsto let prizadevala, da bi Organizacija Združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Predlog je bil potrjen konec leta 2017 in tako smo 20. maja 2018 praznovali prvi svetovni dan čebel.

In zakaj ravno 20. maj?

Mesec maj je čas bujnega cvetenja in razvoja narave ter največje aktivnosti čebel na severni zemeljski polobli.

Na južni polobli je to jesenski čas, ko se pobirajo čebelji proizvodi in začne sezona uporabe medu in medenih izdelkov. Hkrati je 20. maj tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov svojega časa.

VSAK POSAMEZNIK LAHKO PRISPEVA K OHRANJANJU ČEBEL IN DRUGIH OPRAŠEVALCEV:

  1. Na balkonih, terasah in vrtovih v okrasne namene zasejmo medovite cvetlice.

  2. Kupimo med in ostale čebelje pridelke pri najbližjem lokalnem čebelarju.

  3. Zavedajmo se pomena čebel in o njem ozaveščajmo druge. Izrazimo podporo čebelarjem.

  4. Ohranimo stare travnike z večjo pestrostjo rastlin in na travnike sejmo medonosne rastline.

  5. Na travnikih kosimo cvetoče rastline šele po cvetenju.

  6. Doma na balkonu, terasi ali vrtu postavimo svoje gnezdišče za čebele samotarke. Lahko ga naredimo sami ali ga kupimo v trgovinah z opremo za hišo in dom. TUKAJ si oglej, kako lahko doma izdelaš gnezdilnico za čebele samotarke.

  7. Odstopimo primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel, saj bodo tako imele čebele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in tako bogatejše obrodile.

  8. Če je res potrebno, potem uporabljajmo čebelam neškodljive pesticide in škropimo v nevetrovnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo s cvetov

Cilji učnega načrta

20. maj – svetovni dan čebel

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci kritično presojajo vpliv ljudi na trajnostni razvoj pokrajine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja
  • učenci se usposobijo za reševanje lokalnih in regionalnih vprašanj po načelih soodgovornega trajnostnega razvoja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«