Iskanje
Navadni polh

Navadni polh

Rekorder v zimskem spanju *

Zaspanec lahko spi od oktobra do aprila. A v zadnjih desetletjih se zaradi spreminjanja podnebja iz zimskega spanja prebuja vedno bolj zgodaj.

                                             Vir: Pixabay

Navadni polh (Glis glis)

Velikost
  • do 16 cm (brez repa)
Teža
  • do 300 g
Prehrana

  • divje čebele in večje žuželke
Življenski prostor

  • rastlinojedec: želod, žir, storži, lubje, jagodičevje, semena, glive; občasno tudi jajca, žuželke ...
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji (vretenčarji)
Razred
  • sesalci
Red
  • glodavci
Družina
  • polhi
Rod
  • Glis (navadni polh)
Vrsta
  • navadni polh
Odlično pleza, se znajde na skalah, visi z vej, le skače bolj slabo.

 

Navadni polh je glodavec, ki brez repa meri do 16 cm v dolžino. Rep je dolg skoraj toliko kot trup. Srebrno sive goste hrbtne dlake s starostjo dobivajo rjave odtenke, po trebuhu je polh bel. Ima velike oči, okoli njih pa temnejše sive dlake … kot da ima ogromne temne podočnjake.

Spomladi je polh zaradi zimskega spanja ves shujšan, jeseni pa je lahko njegova teža večja od čokolade v večji, 250-gramski, embalaži.

Najdemo ga v listnatih in mešanih kraških in gorskih gozdovih, rad zaide tudi v sadovnjake, parke, gorske koče in hiše.

Navadni polh se prehranjuje z želodom, žirom, storži, jagodičevjem, glivami, oreščki in semeni, preživi tudi z listjem in lubjem. Čeprav je rastlinojedec, na njegov jedilnik včasih zaide tudi kakšno ptičje jajce, mlada ptica ali žuželke.

 

Dejaven je ponoči, dan preživi v drevesni duplini, skalni razpoki ali zapuščeni ptičji valilnici.

Največkrat ga plenijo kune, podlasice, lisice in sove.

Polh ima dobro razvit sluh. Gibljiva ušesa, ki so obrasla z drobnimi in občutljivimi dlačicami, mu omogočajo, da razloči različne zvoke in vibracije. Ravno zato se polh brezhibno orientira v mraku. Stvari otipava z dolgimi, kakor antena premikajočimi se brki, s katerimi raziskuje okolico.

Polh se pari poleti. Po mesecu brejosti samica skoti od 2 do 7 mladičev, ki potem še en mesec dni sesajo mleko. Samostojni postanejo po približno 60 dneh.

ALI VEŠ?

  1. Med zimskim spanjem lahko polh izgubi tudi polovico svoje telesne teže.

  2. Polh je v Sloveniji lovna žival. Tradicionalni slovenski lov na polhe je prvič omenjen že v zapisih iz 13. stoletja.

  3. Polhova ušesa zaznajo celo razliko med šumom vetra in letom metulja.

  4. Polšina imenujemo polhovo luknjo oziroma domovanje.

  5. Na gradu Snežnik se nahaja tudi Polharski muzej. V njem se lahko poučiš o značilnostih in življenju polhov. Prikazan je način tradicionalnega lova na polhe, ki je bilo na tem območju omenjeno že v trinajstem stoletju in je še vedno aktualno.

Cilji učnega načrta

Navadni polh

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • Učenec spozna nekatere živali in rastline, spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
  • ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.

3. razred:

SPO:

  • učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenec razume pomen čutil in živčevja pri zaznavanju sprememb v okolju in odzivanju nanje

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«