Modri planet
Tri četrtine zemeljske površine prekriva voda.
A kljub temu, da je vode veliko, je ta večinoma slana. Manj kot tri odstotke vse vode predstavlja sladka voda in še ta je zamrznjena na severnem in južnem tečaju ter v ledenikih. Manj kot odstotek vode je na voljo ljudem, živalim in rastlinam.
In kje se skriva sladka voda? Sladko vodo najdemo v potočkih, rekah, jezerih, a zanimivo je, da se kar tretjina vse sladke vode skriva pod površjem. To je podzemna voda.
Pomembno vlogo odigra tudi naše Sonce. Kot neskončna ponovitev naša zvezda segreva površje Zemlje, segreva vodo v oceanih in morjih. Ko se voda dovolj segreje, se spremeni v plin, ki mu pravimo para ali vodni hlapi. Ta proces se imenuje izhlapevanje. Iz rek, morij, oceanov … neprestano izhlapeva voda, se v višjih legah ohlaja in tvori oblake. Ko se vodni hlapi v oblaku dovolj ohladijo, se spet spremenijo v tekočino. Procesu pravimo kondenzacija. S padavinami – dež, toča, sneg … – voda znova prispe na zemeljsko površino in vodni krog se sklene.
Voda pronica skozi zemljo in kamnine ter se zadržuje na neprepustnih plasteh globoko pod površjem. Vodo porabljajo rastline za rast, potrebujejo jo živali, ljudje jo na različne načine črpamo na površje.
Zračni tokovi vodo neprestano prenašajo na vse konce sveta. Vodna kapljica je najbolj pogost svetovni popotnik, se ti ne zdi?!
Voda je obnovljiv vir, a jo zaradi hitre rasti prebivalstva v zadnjem stoletju izrabljamo hitreje, kot se lahko obnavlja. Poleg tega to dobrino ljudje dan za dnem še onesnažujemo in znižujemo njeno kakovost.
Slovenijo uvršamo med vodno najbogatejše države v Evropi. Številne reke, potoki, izviri, naravna in umetna jezera so naše izjemno vodno bogastvo. Najbolj kakovostne vode so nahajajo ravno v zgornjih tokovih v višjem svetu naših Alp.
ALI VEŠ?
- Približno dve tretjini človeškega telesa je sestavljenega iz vode.
- 22. marca obeležujemo svetovni dan voda.
Cilji učnega načrta
Modri planet
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci odkrijejo, da živali potrebujejo za življenje vodo hrano
- učenci spoznajo, da rastline potrebujejo za življenje vodo in svetlobo
5. razred:
NIT:
- učenci znajo poiskati in opredeliti razlike med procesi zgoščevanja in izhlapevanja oz. izparevanja
- učenci znajo razložiti procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi
- učenci znajo pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico
- učenci znajo utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog
- učenci znajo ugotoviti, da se voda segreva, ko vpija sončno svetlobo
6. razred:
GEO:
- učenci imenujejo in pokažejo velike dele kopnega in morja na globusu ter zemljevidu sveta
- učenci iz grafičnega prikaza ugotovijo, kolikšen del zemeljske površine je pokrit z vodo in kopnim
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
