Ali poznate zimski obraz?

Zima je obdobje med jesenjo in pomladjo. Koledarska zima se začne 21. decembra, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Traja pa vse do 21. marca, ko nastopi pomlad, ta dan je tudi noč enako dolga kot dan, kar imenujemo enakonočje.

DREVJE

Na zimo se drevesa začnejo pripravljati že konec poletja. Postopno zmanjšujejo količino vode, da pozimi v njih ne zamrzne. S pomočjo fotosinteze pridelajo čim več sladkorjev, ki jih shranijo v korenine in pod lubje. Iz listov potegnejo še klorofil (zelena barvila), zato se tudi jeseni listje obarva, saj ostanejo samo še odtenki rdeče in rjave. Nato nastopi čas, da listje odpade.

Jeseni imamo navadno tudi močna neurja z vetrom, ki zrahljajo prst in onemogočijo drevju stabilnost. Na mokri podlagi se drevesa s svojimi koreninami težko oprijemajo tal in kljubujejo vetru. Če bi imela še liste, ki delujejo kot velika jadra, bi se jih veliko polomilo. Biti brez listov pomaga tudi pozimi, saj se sneg ne ujame na velike površine in ne lomi vej kot bi jih sicer. 

Iglavci svoje liste - iglice obdržijo. V iglicah se nahajajo eterična olja, ki preprečujejo zmrzali. Iglavci rastejo navpično navzgor, veje imajo vodoravne in slabo razvejane. Ko pade sneg, se spustijo veje navzdol, kot da bi se naslonile ena na drugo in se tako podprejo, zmanjšajo površino in tako lažje kljubujejo teži snega.

ŽIVALI

Živali so različno prilagojene na ostre zimske razmere. Ptice selivke zimi enostavno zbežijo in odselijo. Vse živali pa ne morejo prepotovati več 1000 km v tople kraje, zato so se morale prilagoditi malce drugače. 

Dvoživke in plazilci se skrijejo pod štore, naravne luknje, kakšno luknjo si lahko npr. krastača izkoplje tudi sama in tam prezimi. Rečemo da otrpnejo oziroma hibernirajo. V tem času se njihov metabolizem zelo umiri in porabijo zelo malo energije.

Toplokrvne živali, kot so ptice in sesalci, imajo stalno telesno temperaturo, ki jo morajo vzdrževati z energijo. Energijo najlažje pridobijo s hrano, in tako v jesenskem času marsikatera žival postane bolj okrogla, saj celo poletje skrbi za zaloge podkožnega maščevja. Na nizke temperature se prilagodijo tudi z debelejšo dlako in gostejšim puhom. Hermelinu tako na eno resasto dlako zraste kar 37 poddlak. Ptički se pozimi radi nastavljajo soncu, med perje pa ujemajo zrak, ki je dober izolator. Zato so pozimi ptički videti bolj okrogli, pogosto glave in noge skrijejo v perje ter se našopirijo in tudi s tem ohranjajo toploto. Zanimivo je tudi to, da se zimska ptičja peresa pisano obarvajo in pripravljajo na spomladansko svatovanje, medtem ko so pri sesalcih vrhnje dlake sivih bledih barv, da se lažje skrijejo.

Nizke temperature in pomakanje hrane nekatere živali rešujejo z mirovanjem in hibernacijo. Za medveda pogosto slišimo, da celo zimo prespi. Vendar medved in veverica zimo le predremljeta. Svojo telesno temperaturo znižata za nekaj stopinj, zniža se število vdihov in upočasni presnovo, podobno kot živali, ki hibernirajo. V hibernacijo gredo živali, ki so težke le do približno 5 kg. Največji med njimi je svizec. Spi kot polh in debel kot polh kar drži. Saj tako polhi, ježi in netopirji zimo trdno prespijo. Pri netopirju se število vdihov zniža iz običajnih 60/90 vdihov zniža na 4/6 vdihov na minuto. Tudi utrip srca pade iz 250 udarcev na 18 do 80 krat v minuti. 

Ker vse živali pozimi varčujejo z energijo, je vznemirjenje zaradi človeka zanje lahko usodno. Gams za beg v visokem snegu porabi veliko več energije kot v kopnem, pozimi pa to energijo težko nadomesti. Divjad pozimi potrebuje mir. Zato je izredno pomembno, da imamo svoje štirinožne prijatelje na povodcu, kajti po lovljenju se naš kosmatinec z nami vrne na toplo, za srno pa je beg lahko usoden.

Nekatere živali zime ne bi preživele, zato v jeseni izležejo jajčeca na varen kraj in poginejo. V obliki jajčec prezimijo na primer metulji prelci in mnogi pajki, zavarovani v svilnatih zapredkih. Hrošči večinoma preživijo zimo kot ličinke, metulji pa najpogosteje kot buba. Citrončki in pavlinčki pa zimo prezimijo kot odrasli metulji, skriti v varnem zavetju. Zato jih včasih, ko so dnevi res topli lahko vidimo letati naokoli tudi pozimi. Tudi pod lubjem se najde odlično skrivališče za pikapolonice, strigalice in šuštarji. V prst pa se poleg dvoživk rade zarijejo tudi kobilice in stenice, medtem ko murni otrpnejo v svojih zemeljskih luknjicah.

Zima ne more do živega tudi deževnikom, saj se tako kot mravlje po svojih rovih umaknejo globoko v prst. Med žuželkami so aktivne tudi čebele, vendar le toliko, da s svojim utripanjem kril ogrevajo panj.

Kaj pa polži? Polži s hišicami se zavarujejo pred zimskimi razmerami s trdnim apnenčastim pokrovčkom, s katerim zaprejo vhod v hišico.