Bohinjsko jezero
Največje stalno naravno jezero v Sloveniji
Bohinjsko jezero je izrazito pretočno jezero. Na zahodnem koncu vanj priteka mrzla voda iz slapa Savica, na vzhodnem robu odteka v Savo Bohinjko.
V jezerski kotanji je 92,5 milijona kubičnih metrov vode. Preden voda odteče iz jezera se v njem zadržuje približno štiri mesce. Po tej oceni se vsa voda v jezeru zamenja trikrat na leto. Sredi Fužinarskega zaliva na vzhodni strani Bohinjsko jezero s 45 metri doseže največjo globino … kar je več od globine slovenskega morja. Obala je dolga približno 11 kilometrov.
Bohinjsko jezero je poznano kot hladno jezero, a vendarle se lahko poleti na površju segreje do 22°C, pozimi pa je njegova gladina do nedavnega tudi zamrznila.
Bohinjsko jezero ponuja obilo možnosti za preživljanje prostega časa. V toplejših mesecih je mogoče v njem plavati, se voziti s čolnom, kajakom, kanujem, surfom ali supom. Lahko lovite ribe ali se potapljate. Mogoče se je peljati s turistično ladjico, se sprehoditi po njegovi obali, s kolesom pa je dovoljena vožnja le po cesti ob južni obali jezera.
Cilji učnega načrta
Bohinjsko jezero
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
2. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
3. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
4. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
DRU: Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, voda, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
DRU: Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti
6. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
7. razred:
GEO:
- učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
- učenci razložijo ledeniško preoblikovanost površja in odvisnost ljudi od tega
ŠPO:
- učenci razumejo koristnost rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa.
8. razred:
ŠPO:
- uresničevanje splošnih ciljev športne vzgoje v osnovnošolskem programu: razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa
9. razred:
GEO:
- učenci ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
ZG:
- učenci pojasnijo pojem prostega časa v razvitem svetu in načine njegovega preživljanja
ŠPO:
- učenci razumevajo koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa.
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
