Kulturna dediščina, ki ne beži

Kulturna dediščina, ki ne beži

Nepremična kulturna dediščina

Nepremična kulturna dediščina je tista, ki jo srečujemo na svojih vsakdanjih poteh: po mestu, vasi ali po tisti pokrajini, ki jo je oblikoval človek.

Če bi hoteli povedati zelo enostavno, bi lahko rekli, da so nepremična kulturna dediščina predvsem hiše. Stavbe vseh vrst, ki so posebne zaradi časa nastanka, namena uporabe, svoje lege in zgodovinske vloge. In skoraj bi imeli prav. A v nepremično kulturno dediščino uvrščano tudi stvari, ki jih v prostoru na prvi pogled ne opazimo. Ne moremo je odnesti v muzej in ni je mogoče ukrasti. Lahko pa jo poškodujeta tako čas kot človek, zato jo je potrebno varovati.

 

Nepremična kulturna dediščina se ne premika. Najdemo jo tam, kjer je nastala.

Kaj vse je nepremična kulturna dediščina? Strokovnjaki razlikujejo:

 

         1.  ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA

To so prostori v pokrajini, kjer so arheologi našli dokaze o človekovem delovanju, o življenju v daljni preteklosti. Navadno jih ne opazimo, ker so pod zemljo ali celo pod vodo. Eno najbolj znanih arheoloških najdišč je najdišče Divje Babe, kjer so našli najstarejše glasbilo na svetu – neandertalčevo piščal. Predmete, ki jih arheologi najdejo, v hrambo prevzamejo muzeji in so premična kulturna dediščina.

         2.  SAKRALNA ALI SVETA STAVBNA DEDIŠČINA

To so stavbe, namenjene verskim obredom. Od drugih stavb se razlikujejo že na prvi pogled:  cerkve, kapelice, znamenja in razpela. Eden od primerov sakralne dediščine v Sloveniji in Triglavskem narodnem parku je Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Okolica cerkve je hkrati tudi arheološko najdišče.

 

Avtor: Petar Milošević, Wikipedia

     

   3. PROFANA OZ. POSVETNA STAVBNA DEDIŠČINA

Sem uvrščamo stavbe, ki jih človek uporablja v različne namene: domačije, žage, kovačije, mline, mostove, prestaje, kmetijske gospodarske objekte, graščine, trdnjave, vile, hotele, župnišča … Zelo pestra druščina različnih stavb. Lep primer iz Kozjanskega parka je grad Podsreda. Med spomenike profane nepremične dediščine spadajo tudi stavbe in naprave tehnične dediščine: žičnice, stari tovarniški objekti in delavnice. Eden od njih je tudi kovačnica v Kropi.

         4. SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI

To so prostori spomina in izražanja spoštovanja na neko osebo ali dogodek: domovi pomembnih osebnosti, spomeniki, spominska znamenja in plošče, ki zaznamujejo čas obeh svetovnih vojn, vojaška pokopališča oziroma grobišča, spomeniki in spominske plošče različnim osebnostim. Tak spominski kraj je rojstna domačija Franceta Prešerna v Vrbi.

         5. PARKI IN VRTOVI

Posebej lepo oblikovani vrtovi in parki prav tako spadajo h kulturni dediščini. Oblikoval jih je človek, čeprav so hkrati del (oblikovane) narave. Parki in vrtovi se velikokrat nahajajo v sklopu grajske stavbe, vile ali večjega posestva. Eden takih parkov je zdraviliški park v Rogaški Slatini.

         6. NASELJA IN NJIHOVI DELI

Včasih je celotna vas, mesto ali njegov del tako poseben, da kulturna dediščina niso samo posamezne hiše, ampak cela vas ali del mesta. Lep primer je stari del mesta Škofja Loka.

         7. KULTURNA KRAJINA

Če ne bi bilo človeka, bi v Sloveniji povsod rasel gozd. Razen seveda tam, kjer so reke, jezera ali mokrišča! Človek je pomembno preoblikoval naravno pokrajino. Ponekod je postala prepoznaven in pomemben del lokalne ali celo narodove identitete. Če greste na planine nad Bohinjem, potem lahko občudujete kulturno krajino planin.

Avtor: Bernd Thaller, Wikipedija

Cilji učnega načrta

Kulturna dediščina, ki ne beži

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

 


7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

ZG:

  • izbirna tema: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM: vsebine: Arheološka najdišča na Slovenskem

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«