Cerkev svetega Janeza Krstnika

Cerkev svetega Janeza Krstnika

Ena največjih kulturnih znamenitosti Bohinja

Na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru stoji 700 let stara Cerkev svetega Janeza Krstnika. Skupaj s kamnitim mostom predstavlja eno izmed največjih znamenitosti Bohinja.
V cerkvi se nahaja svetovno pomemben in dragocen predmet – lesena glava Janeza Krstnika iz leta 1380.

Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena že pred letom 1300. Preživela je mnogo stoletij, zato v njej najdemo različne sloge – od romanike do baroka. O njeni izjemnosti priča dejstvo, da je na svetu le še pet takšnih primerkov. Danes si lahko v cerkvi ogledate kopijo, original hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

V svetem hramu so tudi freske – najstarejše so iz 13. stoletja. Naslikanih je več kot 70 različnih motivov, med njimi tudi mnogi svetniki. Na južni zunanji steni cerkve je naslikan sv. Krištof, ki ga sicer najdemo naslikanega tudi na drugih bohinjskih cerkvah. Raziskovalci so v različnih plasteh našli tri njegove podobe. Prva plast je bila naslikana okoli leta 1300, druga okoli leta 1400 in tretja okoli leta 1530. Sveti Krištof je zavetnik romarjev, popotnikov, furmanov, voznikov, nosačev, splavarjev in čolnarjev. Ljudje so verjeli, da jim pogled na svetega Krištofa prinaša srečo oz. jih varuje pred naglo in nepredvideno smrtjo.

V cerkvi si lahko ogledamo tudi eno najstarejših fresk v Sloveniji. Uprizorjen je sv. Janez Evangelist, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom. Na njej vidimo tudi dva bela hudiča in angele s trakovi, ki imajo golše in zobe.

 

Posebnost cerkve je s prodniki tlakovana gotska lopa. V njej je stara zidana pušica. Streha cerkve in nizko obzidje sta pokrita s skodlami. V notranjosti se nahaja tudi lesen pevski kor z ograjo. Ograja je takšna, kot jo imajo ganki v alpskih kmečkih hišah. Včasih je bilo okrog cerkve pokopališče, o katerem danes priča le še odprta in poslikana gotska kapelica za prezbiterijem. Prav poseben je baročni zvonik. Videti je, kot da sta ena nad drugo nagrmadeni dve čebuli, kar imenujemo zvonik z dvojno čebulo. Poleg tega je v delu zvonika tudi nekakšen stolpič z okni – lanterna.

Slikovita cerkvica sv. Janeza Krstnika je danes podružnica župnije Srednja vas v Bohinju. Kot eden najlepših primerkov slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva je spomeniško zaščitena.

ALI VEŠ?

  1. V Bohinju veliko dežuje, zato domačini radi rečejo, da ima v Bohinju dež mlade. Od tu izvira naslednja zgodba: kadar je v Bohinju preveč deževalo, so v Cerkvi sv. Janeza Krstnika takoj darovali sveto mašo za lepo vreme. Če še vedno dolgo ni nehalo deževati, so iz cerkve na most prestavili še leseno glavo sv. Janeza Krstnika in rekli: »Ko bo dovolj moker, bo pa že sprosil, da bo jenjalo deževati.«

Slovar

  • PUŠICA: vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi
  • KOR: dvignjeni del cerkve, ki je namenjen za orgle in pevce
  • GANK: lesen pokrit hodnik na alpski hiši
  • PREZBITERIJ: del cerkve, ki je namenjen glavnemu oltarju in duhovščini

Cilji učnega načrta

Cerkev svetega Janeza Krstnika

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

5.razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«