Drežniška koza
Edina avtohtona slovenska pasma koz.
Glede na to, od kod je je izvirala koza, sta se v preteklosti razvila dva tipa drežniške koze. Na območju Bovca so jo vzrejali zaradi mleka, iz katerega pridelujejo tudi znani bovški sir. V Drežnici so drežniško kozo vzrejali zaradi mesa.
Drežniška koza je zaradi omejevanja kozjereje, ki je v naših krajih trajala od poznega 18. stoletja do razpada Jugoslavije, skoraj izumrla. Danes je uvrščena med ogrožene pasme domačih živali.
Koze se na planini navadno pasejo od zgodnje pomladi do zime. Pastir drežniške koze težko drži v tropu, saj so zelo samosvoje in živahne.
Drežniške koze so zelo raznoliko obarvane. Ene so črne, druge so sivo črne, tretje so črne z belimi lisami po glavi in trupu, četrte pa so črne in sivo črne z rožo na čelu. Pojavljajo se tudi koze z drugačno barvo dlak.
Na vratu se pogosto pojavljajo zvončki. Ta pasma koz je večinoma rogata. Rog pri kozlu lahko zraste tudi do enega metra! Poleg samca so večinoma rogate tudi koze. Drežniški kozli dosežejo do 75 cm v višino in so težki do 80 kilogramov. Koze so malenkost manjše in lažje.
ALI VEŠ?
- Največje trope drežniških ovac je mogoče videti na Krasjem vrhu nad Drežnico, na planini Božca nad Srpenico, na planini Krnica nad Bovcem ter na planini Mangart.
Cilji učnega načrta
Drežniška koza
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
5. razred:
NIT:
- učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev
9. razred:
GEO:
- učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
