Od izvira do pipe
Kako deluje vodovodni sistem?
Ljudje, rastline in živali za življenje potrebujemo vodo. A manj kot odstotek vode nam je na voljo za porabo. Ker v Sloveniji večinoma ne primanjkuje vode, v naše domove priteče po vodovodih ceveh in pipah.
Površinska sladka voda so potoki, reke, jezera, ledeniki in ledene gore. Voda je tudi pod zemeljskim površjem. Imenujemo jo podtalnica. To je voda, ki s površja skozi prst, mivko in pesek steče do neprepustne plasti tal. V Sloveniji je glavni vir pitne vode ravno podtalnica.
Vir: Pixabay
Voda kroži. Ko dežuje, je prst zelo namočena in voda pronica skozi različne plasti globlje v tla. Med pronicanjem skozi prepustno plast se voda prečisti. Ko voda naleti na neprepustno plast tal, ne pronica več, ampak se tam podzemna voda zbira. To je podtalnica. Podtalnica išče pot naprej. Na robu neprepustne plasti površja nastane izvir.
Vodo iz izvira najdemo v potoku ali jo zajezimo in hranimo kot pitno vodo. V kolikor se voda za namen pitne vode ne zajame, se v zemeljsko površino izvrta globoko vrtino ali vodnjak, s katerim dosežemo podzemno vodo.
Voda iz zajetij in vodohranov prek debelih vodovodnih cevi potuje do hiš, blokov, tovarn in drugih porabnikov. Vodovodno omrežje je sistem vodovodnih objektov in razvejanega omrežja cevi. Vodovodne cevi so nameščene pod površjem na takšni globini, ki preprečuje zamrznitev vode v primeru nizkih temperatur. Od teh glavnih vodovodnih cevi tanjše cevi vodijo do hiš in drugih stavb. Od priključka teče voda po vodovodnih ceveh, ki so speljane po hiši do kuhinje, kopalnice, stranišča … Na koncu vsake cevi pa je nameščena vodovodna pipa. Ko jo odpremo, začne voda iztekati. Ko jo zapremo, voda ne teče več iz cevi.
ALI VEŠ?
- Prvi vodovod na našem ozemlju so zgradili že v času rimske Emone, v 3. stoletju ali v začetku 4. stoletja. V srednjem veku je javna oskrba s pitno vodo zamrla. Vsa večja mesta v Sloveniji so javni vodovod v dobila ob koncu 19. ali v začetku 20. stoletja.
- Včasih so se oskrbovali z vodo iz studencev in vodnjakov, ki so jih izvrtali v vire podzemne vode. Ljudje so vsak dan prihajali po vodo k vodnjakom in jo v vrčih ali vedrih nosili domov
Slovar
- VODONOSNIK: je geološka plast, kjer se zbira podzemna voda. Vanje se izvrta posebne vodnjake, ki črpajo vodo.
- ČRPALIŠČE: vodovodni objekt s črpalnimi napravami, ki črpajo vodo iz vodnjakov.
- VODOHRAN: poseben zbiralnik za shranjevanje vode. Vodohrani so vedno postavljeni na višje ležečih krajih in voda iz njih po vodovodnem omrežju priteka do uporabnikov.
Cilji učnega načrta
Od izvira do pipe
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
2. razred:
SPO:
- učenci vedo, da živali potrebujejo za življenje zlasti vodo, hrano in zrak
- učenci znajo dokazati, da rastline potrebujejo za življenje zlasti zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo
4. razred:
NIT:
- učenci znajo opisati pot vode od zajetja do pipe
- učenci znajo prikazati, da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh
- učenci znajo poimenovati in opisati porabnike vode
- učenci znajo opisati rezervoar (zbiralnik, hram), razložiti njegov namen in ga izdelati
5. razred:
NIT:
- učenci znajo pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico
- učenci znajo razložiti pomen podtalnice kot vira pitne vode
- učenci znajo utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog
8. razred:
GOS:
- učenci spoznajo pomen vode za življenje
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
