Pogorelček
Prvi jutranji ptič pevec
Vir: pixabay
Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Do 14 centimetrov velik ptič ima razpon kril do 22 centimetrov in ga uvrščamo med ptice pevke. Živi v gozdovih in parkih, senožetnih travnikih, najraje pa v visokodebelnih sadovnjakih.
- Samec je bolj barvit z belim perjem na čelu in rdečkasto oranžnim perjem po trebuhu. Samica je rjave barve.
Pogorelček se iz Afrike vrača v drugi polovici aprila in pri nas gnezdi maja, junija in julija. Za gnezdo si izbere zidne line, robove ostrešij, drevesna dupla in gnezdilnice. Gnezdo si napravi iz suhe trave in ga postelje s perjem. Pogosto ima dva zaroda letno. Prvič je v gnezdu 5 do 7 jajc, drugič do 5 jajc.
Ta ptica selivka se hrani z metulji in drugimi žuželkami, črvi, polži in pajki. Jeseni obeduje tudi jagodičevje. Nazaj v južne kraje se začne seliti že avgusta.
Število pogorelčkov v Evropi in tudi v Sloveniji zadnjih nekaj desetletij upada.
- V sklopu Nature 2000 je gosto naseljen v Kozjanskem parku.
Vir: pixabay
ALI VEŠ?
- Zjutraj je ravno pogorelček tisti, ki prvi začne peti. Oglaša se že ob 4. uri zjutraj.
- Pogorelček je ime dobil po svoji obarvanosti, ki spominja na elemente ognja: belosiv kot pepel, črn kot oglje in živo oranžen trebuh kot žerjavica in plamen.
- Na Gorenjskem je bil včasih pogost stanovalec v visokodebelnih sadovnjakih, a sadovnjaki se spreminjajo, zato si težje najde hrano in prostor za gnezdenje. Srečali ga bomo v starih sadovnjakih v Zgornjesavski dolini, med Begunjami in Žirovnico, v okolici Bleda in v Bohinju.
Cilji učnega načrta
Pogorelček
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
učenci spoznajo nekatere živali in rastline
učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred
NAR:
učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
