Plavček

Plavček

Ptica z rumenomodrim perjem

Morda te ime spomni na žabo, a to je tudi vrsta ptice. Za plavčka je značilno rumenomodro perje, po katerem je tudi dobil ime. Pogost je v listnatih in mešanih gozdovih, vidimo ga tudi v parkih, vrtovih in sadovnjakih.

Vir: pixabay

Plavček (Cyanistes caeruleus)

Velikost
  • 12 cm, razpon peruti 19 cm
Teža
  • 11 – 23 g
Prehrana
  • žuželke in njihove ličinke, pajki, semena

Življenski prostor
  • povsod po Sloveniji

   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • ptice
Red
  • pevci
Družina
  • sinice
Rod
  • Cyanistes
Vrsta
  • plavček

Njegov trebuh in prsi so rumene barve. Na trebuščku ima ozko črno progo, prav tako se črna proga vleče čez oko. Samica in samec se po barvi med seboj ne razlikujeta, lahko je barva pri samici malo manj izrazita.

Plavček je malo manjši ptič, ki zraste do 12 centimetrov. Gnezdi spomladi do junija. Gnezdo si splete iz mahu in suhe trave, postelje ga s finim puhom. Za postavitev gnezda izkoristi drevesna dupla, zidne luknje, velikokrat izkoristi tudi gnezdilnico, ki jo na drevo postavimo ljudje.

V gnezdu se nemalokrat nahaja 15 belih jajc z rdečkastimi lisami.

Prehranjuje se z žuželkami in njihovimi ličinkami, pajki in semeni. Je dobrodošel v sadovnjakih in na vrtovih, saj pomaga zmanjševati škodo, ki bi jo povzročile ličinke nekaterih vrst žuželk. Ker je jeseni in pozimi žuželke težko najti, to majhno sinico pogosto opazimo ob krmilnicah.

Velja za nižinsko vrsto, vendar ga lahko najdemo tudi v sredogorju in izjemoma še višje.

Vir: pixabay

  • Razširjenega celoletnega ptičjega klateža prepoznamo po modrem perju, ki ga ima na vrhu glave, na perutih in repu.
  • Plavček je rekorder med našimi pticami pevkami po številu jajc v zarodu.
  • Najdemo ga povsod po Sloveniji, se pa izogiba iglastih gozdov.

Cilji učnega načrta

Plavček

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

učenci spoznajo nekatere živali in rastline

učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih

učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«