Kako je nastal kras?

Voda raztaplja apnenčasto podlago

Za kras je značilno predvsem kamenje. Tudi legenda o nastanku Krasa pravi, da je pokrajina nastala, ko se je bogu strgala vreča s kamenjem. V naravi je obliko kraške površine ustvarila voda.

A v naravi je nastanek kraškega površja povezan z značilno apnenčasto podlago in tekočo ali padavinsko vodo, ki ta apnenec raztaplja.

Beseda kras izhaja iz ljudskega imena za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Od tod tudi ime našemu Krasu. Kras (z veliko začetnico) je lastno ime za območje med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško dolino in Brkini. Beseda kras (z malo začetnico) pa se je uveljavila kot poimenovanje vseh območij s kraškimi pojavi.

Kras je kamnito območje, kjer padavinska in tekoča voda na apnencu s svojim pretakanjem ustvarja različne značilne površinske in podzemske kraške oblike.

Vir: Pixabay

Padavinske in tekoče vode, v katerih je – tudi zaradi onesnaževanja ozračja – raztopljen ogljikov dioksid, povzročajo raztapljanje apnenca. Raztopljene karbonate voda odnaša s seboj v notranjost površja, kjer se ogljikov dioksid in raztopljeni apnenec pod posebnimi pogoji začneta izločati iz vode. V podzemnih rovih in jamah nastajajo apnenčeva siga in kapniki. Oblike in pojavi na našem Krasu so tako tipični, da sta se za njihovo poimenovanje izraz kras in kraški uveljavila po celem svetu, naš Kras pa je dobil oznako matični kras.

Zaradi različnih pogojev nastajanja ločimo več vrst krasa:

Goli kras ni porasel z rastlinstvom.
Fluviokras ima površinske vode.
Visokogorski kras ni pokrit z rastlinstvom, zato je delovanje korozije bolj izrazito.
Kontaktni kras najdemo na stičišču prepustnih in neprepustnih kamnin.
Za tropski ali stožčasti kras je značilno, da se iz pokrajine dvigujejo skalnati stožci.

Kraška pokrajina je zelo neugodna za poselitev.

Največji problem predstavlja preskrba z vodo, saj ta zaradi apnenčaste podlage hitro ponikne v podzemlje. Tudi prsti na kraškem površju ni v izobilju, zato je omejena tudi možnost poljedelstva. Na prostranih kraških poljih se je sicer nabralo nekaj rodovitne prsti, a pogoste poplave otežujejo obdelovanje.

Večje površine krasa zato prerašča gozd in ena glavnih dejavnosti prebivalstva je gozdarstvo. Namesto obsežnih polj so pogosti tudi pašniki, na katerih se pase predvsem drobnica, a število živali se v zadnjem času precej zmanjšuje. Iz leta v leto travnike vedno bolj zarašča najprej grmovje, ki kasneje prehaja v gozd.

Legendo o nastanku krasa najdeš

TUKAJ

ALI VEŠ?

Veda, ki se ukvarja s preučevanjem krasa, se imenuje krasoslovje, nastajanje krasa pa imenujemo zakrasevanje.

Slovar

SIGA: prevleka, ki nastaja s kristalizacijo raztopljenih rudnin

Cilji učnega načrta

Kako je nastal kras?

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

4. razred:

DRU:

učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU:

učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

6. razred:

NAR:

učenci prepoznajo in poimenujejo najbolj zastopane kamnine v Sloveniji (apnenec, dolomit, lapor, fliš)

9. razred:

GEO:

učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

Biosferno območje Julijske Alpe
Biosferno območje Kras
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Biosferno območje Mura

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«