Črni teloh
Znanilec pomladi s črno koreniko.
Črni teloh (Helleborus niger)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Črni teloh je zimzelena rastlina, ki ima dlanasto deljene pritlične liste. Ti so precej veliki in usnjati ter jih lahko opazimo skozi vse leto.
Nerazvejano steblo nosi en sam bel cvet, ki ima pet cvetnih listov in je brez čaše. Cvet ima več nadraslih plodnic in številne prašnike, ki so krajši kot cvetni listi. Med prašniki in cvetnimi listi je krog rumeno-zelenih medovnikov.
No, tudi cvetovi niso vedno snežno beli. Sčasoma se obarvajo rdečkasto, ponekod pa rastejo tudi telohi, ki imajo že od vsega začetka rdečkasto obarvan cvet.
Teloh je pogosta vrsta na karbonatnih podlagah in raste tako v nižjih kot višjih predelih. Pri nas je pogost, izogiba pa se Primorski in severovzhodnemu delu Slovenije.
Ta strupen znanilec pomladi je pri nas zavarovana vrsta, ki jo lahko naberemo samo za šopek.
ALI VEŠ?
- Zaradi beline črnemu telohu pravijo tudi snežna roža; prijelo se ga je tudi ime božična roža, ker lahko zacveti tudi že pred božičem.
- Črni teloh so nekoč uporabljali za strupene napoje.
Cilji učnega načrta
Črni teloh
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
SPO:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Vir
Triglavski narodni park, https://botanical.com, https://www.gore-ljudje.net, Botanični vrt Slovenije (www.botanicni-vrt.si)