Učna pot Goreljek

Učna pot Goreljek

Parkovne poti v Triglavskem narodnem parku.

Pot pod noge!
Sredi pokljuških gozdov je kar nekaj barjanskih površin, ki so bolj ali manj dobro ohranjene.

 

Pokljuška barja ležijo na območju, kjer je človekov pritisk zelo velik. Pot je zanimiva predvsem za spoznavanje posebnosti in pomena šotnih barij, ki sodijo med območja najbolj dragocene narave v Evropi.

Je krožna, dolga približno en kilometer in ima pet učnih točk z informativnimi tablami.

Namenjene so rastlinstvu in živalstvu na barju, Pokljuki danes in v preteklosti, splošnim značilnostim barja in človekovim dejavnostim v okolici.

 

Več informacij o učni poti Goreljek

Cilji učnega načrta

Učna pot Goreljek

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:

  • osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje

2. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:

  • osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje

3. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:

  • osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje

4. razred:

ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

6. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

7. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

GEO:

  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:

  • gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu

8. razred:

BIO: učenci razvijajo:

  • zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje

GEO:

  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:

  • gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu

9. razred:

BIO: učenci razvijajo:

  • zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

GEO:

  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:

  • gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«