Kali (ponekod tudi lokev ali lokva) so majhne in plitve kotanje na kraških tleh, ki so napolnjene z vodo.
- Dno je prekrito z nepropustno plastjo ilovice, skozi katero voda ne pronica.
- V gorskem svetu so nastali v snežnih dolinicah z ugodno talno podlago ali pa jih je ustvaril človek za napajanje pašnih živali.
- Kmetje so prekrili dno in spodnje pobočje kake plitve vrtače z ilovico in počakali na dež.
- Vsi kali, naravni in umetni, so veliki le od nekaj metrov do nekaj deset metrov, globina pa ne presega 1, 5 m.
- Zaradi opuščanja pašništva so se nekateri popolnoma zapolnili z zemljino in se zarasli.

Kali so pomemben življenjski prostor za rastline in živali.
Ker se nahajajo na območjih kjer je površinska voda redkost, so v njih svoje prebivališče našli organizmi, ki so vezani na vodo.
Izguba takih vodnih okolij ogroža obstoj treh vrst dvoživk: hribskega urha, planinskega in velikega pupka, zato jih na območjih Natura 2000 še posebej varujemo.
Poleg dvoživk so v kalih pogoste tudi različne žuželke: kačji pastirji, vodni drsalci in vodni hrošči.



Kali predstavljajo tudi pomembna in zanimiva rastišča za vodne in močvirske rastlinske vrste, ki bi jih sicer v gorskem svetu težko našli.
Tak primer je vodna leča, ki je pogosta v kalih na območju Pokljuke. To je plavajoča vodna rastlina, ki lahko popolnoma preraste vodno površino.
Druge rastlinske vrste, ki se pojavljajo v kalih so iz skupine šašev, ločkov in muncev.

Vodna leča (lemna minuta)
Kali so tako pomembni za ohranjanje biotske pestrosti kot tudi za ohranjanje tradicionalne rabe gorskega okolja.