Alpski botanični vrt Juliana

Alpski botanični vrt Juliana

Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju.

V vrtu danes uspeva približno 600 različnih vrst rastlin. Med njimi najdemo tudi endemite in rastline, ki rastejo samo v Sloveniji. Od ostalih alpskih botaničnih vrtov v Evropi se razlikuje po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin. 

Alpinum Juliana je najlepši v maju in začetku junija, ko cvetijo jegliči in svišči, vendar v njem tudi od zgodnje pomladi do pozne jeseni uspevajo edinstvene rastline, ki so vsekakor vredne ogleda. Volčini, kamnokreči, kukavice, endemični kranjski jeglič (Primula carniolica), zavarovani lepi čeveljc (Cypripediuj calceolus) in prepoznavna Zoisova zvončica (Campanula zoysii), barviti simbol vrta, so le nekateri izmed “prebivalcev” skrbno urejenega botaničnega kotička, ki krasi Trento in Triglavski narodni park. V zakon o Triglavskem narodnem parku je Alpski botanični vrt Juliana v Trenti vključen kot naravni spomenik. Danes je Juliana edini alpski botanični vrt v Sloveniji, ki živi že več kot 95 let.

V botaničnem vrtu poteka tudi tradicionalna prireditev Belarjevi dnevi, ki je namenjena učencem osnovnih šol.

 

 

Alpski botanični vrt Juliana je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne, ki je s tem uresničil svoje sanje, da postavi vrt, v katerem si vegetacijski pasovi sledijo kot v naravi. Poimenoval ga je po svoji ženi Juliji. Z nasveti mu je pomagal planinski prijatelj in raziskovalec Julijskih Alp, dr. Julius Kugy, ki ga je v Trento privabila skrivnostna Scabiosa Trenta, trentarski grintavec, ki je postal simbol njegovih mladostnih iskanj. 

Vrt leži 50 m nad cerkvijo sv. Marije, na pobočju Kukle, na nadmorski višini 800 m. Meri 2.572 m2. Največ rastlin so v alpinum prinesli iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja, s kraških košenic in predalpskega sveta, nekaj pa tudi iz Karavank in Kamniških Alp. Poseben del vrta je namenjen tujkam, ki so prišle iz Zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa, Kavkaza. Prvi vrtnar je bil Anton Tožbar, ki ga je Bois de Chesne poslal na šolanje v Padovo, pri delu v vrtu mu je pomagala Ančka Kavs. Njuno delo sta nadaljevala Tožbarjeva hčerka Marija in njen mož Jože Završnik, po njegovi smrti pa sin Klemen Završnik.

V OKOLICI

Trenta je eden izmed najbolj neokrnjenih predelov Doline Soče. Prav tam se reka Soča rojeva ter še nekoliko nedolžno in igrivo poskakuje proti Bovcu. V okolici Alpinuma Juliana si oglejte cerkev Device Marije Lavretanske, brzice nekaj deset metrov oddaljene Soče, če čas dopušča pa še izvir Soče in spomenik dr. Juliusu Kugyju, ki stoji nedaleč od prvih serpentin ceste na Vršič. Ljubitelji botanike in zdravilstva povprašajte za informacije o krožni učni poti Moč rož v okolici Bovca.

 

 

Več o Juliani si lahko preberete v

ZLOŽENKI

 

 

Vrt ima v upravljanju 

Prirodoslovni muzej Slovenije.

Odprto 1. maj – 30. september, od 8.30 do 18.30

Vstopnina:

  • 2,00 EUR osnovnošolci, dijaki, študenti, upokojenci, šolske skupine
  • 3,00 EUR odrasli
  • 6,00 EUR družinska
  • Prost vstop: predšolski otroci, člani Prirodoslovnega društva, imetniki veljavnih muzejskih kartic

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«