Druga triada
gozd
Dejavnosti izvajamo v Triglavskem narodnem parku ali v okolici šole. Po dogovoru lahko izvedemo različne spodaj opisane aktivnosti. Pri izvedbi je treba prišteti še čas, ki je potreben, da z učenci pridemo do gozda.
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- 1 - 2 šolski uri
- 4. - 6. razred
Potrebščine: papir, voščenke, podloge za pisanje, pisala, lepilo,
Učence v gozdu razdelimo v manjše skupine. Vsako peljemo do druge vrste drevesa, ki jo bodo opisali in predstavili. Skupina zbere čim več podatkov: Narišejo obliko in opišejo drevo, kaj vse so na njem opazili, naredijo odtis lubja (papir in voščenke), naberejo list, cvet, plod, drugo (lišaj, mah…), izmerijo višino in obseg drevesa.
Zbrane podatke o vrsti narišejo, napišejo in prilepijo na večji list papirja. Vsaka skupina predstavi svojo vrsto ostalim. Ob deževnem vremenu ta del izvedemo v učilnici ali centru TNP.
Z učenci v tem starostnem obdobju izvajamo tudi delavnico Rastline v gozdu.
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- april - oktober
- 1 šolska ura
- 5. - 7. razred
Potrebščine: lopatka, kadička, večja plastenka z vodo, menzura, kozarci ali druga prozorna posoda, plastenke brez dna
Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom. Ponovimo, kako nastane prst.
Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh
V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva). Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode. Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.
Primerjava zračnosti različnih prsti
V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi. Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo. Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti. V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec. Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti. Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.
Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.
- gozd v Triglavskem narodnem parku
- vse leto
- 2 šolski uri
- 5. - 7. razred
Potek aktivnosti
Potrebščine: lupe, določevalni ključ za lišaje, učni list
5. razred
Učenci spoznavajo osnovne tri skupine lišajev in jih poskusijo najti v gozdu. Ugotavljajo, na katerem drevesu je več lišajev. Razložimo, da so praviloma skorjasti lišaji najmanj in grmičasti najbolj občutljivi na onesnažen zrak.
7. razred
Učenci v gozdu poiščejo različne vrste lišajev, jih poskusijo določiti in ugotoviti kvaliteto zraka. Pomagajo si z določevalnimi ključi.
Razložimo zgradbo lišaja (učni listi in razlaga).
Cilji
- Učenci ponovijo pomen rastlin za proizvodnjo hranil in kisika.
- Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka
- Delo poteka v skupinah 1 šolsko uro.
- Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
- Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
- Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
- Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.
- Učenci poskusijo sami s pomočjo preprostega določevalnega ključa ugotoviti, katere drobne živali so našli.
- Pozorni so na gibanje posameznih živali in razmislijo, zakaj se tako premikajo.
- Razložimo pomen razkrojevalcev v gozdu.
Cilji 4. razred
- Učenci spoznajo domače grmovne in drevesne vrste.
- Na primerih spoznajo način razširjanja semen.
- Primerjajo čutila pri človeku in nekaterih gozdnih živalih.
- Seznanijo se z uporabo preprostih ključev za določanje živali.
- Učenci opazujejo gibanje živali. Spoznajo pomen okončin pri gibanju. Primerjajo hitrost premikanja različnih živali.
Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.
Cilji 5. razred
- Spoznajo, da je v zraku različna vsebnost vlage in pomen gozda pri zadrževanju vode.
- Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka.
- Opazujejo različno sestavo prsti in talne horizonte v gozdu.
- Sestavljajo prehranjevalne verige v gozdu. Spoznajo pomen razkrojevalcev.
Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.
Cilji 6. razred
- Učenci spoznajo procese nastanka prsti, njene lastnosti in sestavine, ki so ključne za rast in razvoj rastlin;
- Razumejo pomen fotosinteze in izmenjave snovi z okoljem.
- Spoznajo, da se rastlina razvije iz semena, osnovne razlike med spolnim in nespolnim razmnoževanjem in primere nespolnega razmnoževanja rastlin v naravi.
- Razvrstijo rastline v gozdu v širše sistematske kategorije (določevalni ključi) in spoznajo razlike med njimi.
- Pomen neživih dejavnikov okolja in prilagoditve gozdnih rastlin (zelnate, lesnate, listavci, iglavci).
- Povezave rastlin z živalmi (opraševanje, raznašanje semen) in glivami (mikoriza). Vloga rastlin v ekosistemu.
Navezuje se na predmet naravoslovje.
Hvala za vaše mnenje!