Druga triada
gozd
Delavnice:
Drevesne vrste gozdov TNP
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj- oktober
- 1 - 2 šolski uri
- 4. - 6. razred
Potek aktivnosti
Potrebščine: papir, voščenke, podloge za pisanje, pisala, lepilo,
Učence v gozdu razdelimo v manjše skupine. Vsako peljemo do druge vrste drevesa, ki jo bodo opisali in predstavili.
Zbrane podatke o vrsti narišejo, napišejo in prilepijo na večji list papirja.
- Skupina zbere čim več podatkov:
- Narišejo obliko in opišejo drevo, kaj vse so na njem opazili,
- naredijo odtis lubja (papir in voščenke),
- naberejo list, cvet, plod, drugo (lišaj, mah…).
- Učenci izmerijo tudi višino in obseg drevesa, ki ga bodo predstavili.
Po 30 – 40 minutah vsaka skupina predstavi svojo vrsto. O vsaki povemo kaj zanimivega.
V gozdu si ogledamo tudi prerez debla in razložimo nastanek letnic. Ugotovimo starost drevesa.
Ob deževnem vremenu učenci izdelajo plakate v učilnici ali centru TNP.
Z učenci v tem starostnem obdobju izvajamo tudi delavnico Rastline v gozdu.
Prsti - iz nje raste življenje
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- april - oktober
- 1 šolska ura
- 5. - 7. razred
Potek aktivnosti
Potrebščine: lopatka, kadička, večja plastenka z vodo, menzura, kozarci ali druga prozorna posoda, plastenke brez dna
Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom. Ponovimo, kako nastane prst.
Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh
V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva). Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode. Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.
Primerjava zračnosti različnih prsti
V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi. Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo. Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti. V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec. Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti. Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.
Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.
Na vsebine o prsti se navezuje delavnica Življenje na gozdnih tleh.
Zrak in lišaji
- gozd v Triglavskem narodnem parku
- vse leto
- 2 šolski uri
- 5. - 7. razred
Cilji
- Učenci ponovijo pomen rastlin za proizvodnjo hranil in kisika.
- Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka
Potek aktivnosti
Potrebščine: lupe, določevalni ključ za lišaje, učni list
5. razred
Učenci spoznavajo osnovne tri skupine lišajev in jih poskusijo najti v gozdu. Ugotavljajo, na katerem drevesu je več lišajev. Razložimo, da so praviloma skorjasti lišaji najmanj in grmičasti najbolj občutljivi na onesnažen zrak.
7. razred
Učenci v gozdu poiščejo različne vrste lišajev, jih poskusijo določiti in ugotoviti kvaliteto zraka. Pomagajo si z določevalnimi ključi.
Razložimo zgradbo lišaja (učni listi in razlaga).
Življenje na gozdnih tleh
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj- oktober
- 1 šolska ura
- 4. - 5. razred
Potek aktivnosti
- Delo poteka v skupinah.
- Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
- Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
- Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
- Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.
- Učenci poskusijo sami s pomočjo preprostega določevalnega ključa ugotoviti, katere drobne živali so našli.
- Pozorni so na gibanje posameznih živali in razmislijo, zakaj se tako premikajo.
- Razložimo pomen razkrojevalcev v gozdu.
Učni listi
Cilji 4. razred
- Učenci spoznajo domače grmovne in drevesne vrste.
- Na primerih spoznajo način razširjanja semen.
- Primerjajo čutila pri človeku in nekaterih gozdnih živalih.
- Seznanijo se z uporabo preprostih ključev za določanje živali.
- Učenci opazujejo gibanje živali. Spoznajo pomen okončin pri gibanju. Primerjajo hitrost premikanja različnih živali.
Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.
Cilji 5. razred
- Spoznajo, da je v zraku različna vsebnost vlage in pomen gozda pri zadrževanju vode.
- Spoznajo lišaje kot pokazatelje čistosti zraka.
- Opazujejo različno sestavo prsti in talne horizonte v gozdu.
- Sestavljajo prehranjevalne verige v gozdu. Spoznajo pomen razkrojevalcev.
Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.
Cilji 6. razred
- Učenci spoznajo procese nastanka prsti, njene lastnosti in sestavine, ki so ključne za rast in razvoj rastlin;
- Razumejo pomen fotosinteze in izmenjave snovi z okoljem.
- Spoznajo, da se rastlina razvije iz semena, osnovne razlike med spolnim in nespolnim razmnoževanjem in primere nespolnega razmnoževanja rastlin v naravi.
- Razvrstijo rastline v gozdu v širše sistematske kategorije (določevalni ključi) in spoznajo razlike med njimi.
- Pomen neživih dejavnikov okolja in prilagoditve gozdnih rastlin (zelnate, lesnate, listavci, iglavci).
- Povezave rastlin z živalmi (opraševanje, raznašanje semen) in glivami (mikoriza). Vloga rastlin v ekosistemu.
Navezuje se na predmet naravoslovje.