Svetniki Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) so osrednjo pozornost na današnji redni seji namenili obravnavi osnutka Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2027- 2036 in ga potrdili kot primernega za nadaljnjo proceduro. Načrt upravljanja je programski akt, v katerem se določijo razvojne usmeritve in načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja na zavarovanem območju. Je ključen dokument vsakega zavarovanega območja, s katerim se zagotavlja trajno, učinkovito in usklajeno upravljanje.
Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let, je namenjen tako Javnemu zavodu Triglavski narodni park kakor tudi načrtovalcem in nosilcem dejavnosti v prostoru, ki se jih zavezuje k uresničevanju ciljev in namenov narodnega parka.
Po čem se osnutek novega načrta upravljanja razlikuje načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za preteklo obdobje?
Največje razlike med prvim NU TNP (2016-2025) in osnutkom NU TNP 2027-2036 so pri obravnavi področja obiskovanja in upravljanja naravnih vrednot – skupaj z ukrepi trajnostne mobilnosti, vključevanju upravljanja Biosfernega območja Julijske Alpe, dostopnosti javnih storitev za parkovno prebivalstvo in krepitvi podnebne odpornosti.
Na podlagi spremljanja oziroma izdelanih poročil o izvajanju prvega NU TNP (2016-2025) v preteklem obdobju ter spreminjajočih razmer in aktualnih trendov je v osnutku NU TNP (2027-2036) posebna pozornost namenjena naslednjim vsebinam:
Na področju ohranjanja narave:
- krepitev izvajanja nalog varstva narave, predvsem v prvem in drugem varstvenem območju,
- vzpostavitev mirnih območij: dopolnitev seznama mirnih območij (za izbrane vrste in habitatne tipe), prilagoditev meja in pravil ravnanj na že določenih mirnih območjih, uskladitev z deležniki v prostoru, postopna uveljavitev,
- ustrezna ter prepoznavna vloga in obravnava Programa upravljanja območij Natura 2000 znotraj vsebin NU TNP,
- odvajanje odpadnih vod (še posebej izpostavljena problematika ravnanja z odpadnimi vodami planinskih koč ob visokogorskih jezerih),
- povečevanje deleža nepremičnin v državni lasti v narodnem parku,
- krepitev neposrednega nadzora v naravi.
Na področju varstva kulturne dediščine:
- varstvo nepremične in premične kulturne dediščine,
- vzpostavitev in delovanje modela sofinanciranja obnove objektov, pomembnih za ohranjanje stavbnih tipoloških značilnosti v narodnem parku,
- spodbujanje ohranjanja tradicionalnih tehnik, veščin, znanj (nesnovna dediščina).
Na področju ohranjanja poselitve in trajnostnega razvoja:
- ohranjanje tradicionalnih dejavnosti v prostoru,
- ohranjanje kmetijskih zemljišč in kmetijske krajine (izvajanje ukrepov SKP, spodbujanje ekološkega kmetovanja, vstopanje v sheme kakovosti, ohranjanje pašništva in tradicionalne kmetijske rabe),
- uskladitev razvoja trajnostnega turizma med deležniki,
- načrtovanje in uveljavitev programov umirjanja prometa,
- spodbujanje trajnostne mobilnosti (krepitev javnega prevoza),
- izvajanje nalog in podpora ukrepom za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb,
- priprava letnih akcijskih načrtov za financiranje projektov parkovnih lokalnih skupnosti – ANPLS (skladno z določili četrtega odstavka 11. člena po spremembah ZTNP-1),
- načrtovanje in izvajanje trajnostnega turizma (v sodelovanju s Skupnostjo Julijske Alpe).
Na področju obiskovanja in doživljanja narodnega parka:
- spremljanje in usmerjanje obiskovanja in rekreacijskih dejavnosti v naravi,
- ureditev rabe naravnih vrednot, ki so urejene za obiskovanje: sistem upravljanja, ureditev in raba, skrbništvo, strokovna ocena ogroženosti, določitev nosilne zmogljivosti za posamezne NV in območja,
- vsebinska nadgradnja informacijskih mest za potrebe izobraževanja,
- nadgradnja komunikacijskih orodij in storitev info centrov TNP,
- spletišče digitalnih vsebin informiranja, ozaveščanja in obiskovanja.
Na področju upravno-strokovnih in izobraževalnih nalog:
- sodelovanje s strokovnimi službami, izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami,
- razvoj digitalnih orodij za upravljanje narodnega parka,
- izobraževanje in ozaveščanje o vsebinah narodnega parka,
- koordiniranje upravljanja Biosfernega območja Julijske Alpe in v sodelovanju z italijanskim partnerjem (Naravni park Julijsko predgorje) tudi koordiniranje Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe,
- koordiniranje Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe.
Na področju delovanja JZ TNP:
- priprava programa upravljanja nepremičnin v državni lasti na območju narodnega parka,
- izvedba kadrovske analize (preveritev z vidika zmožnosti izvajanja načrtovanih upravljavskih nalog) ter popolnitev delovnih mest v vseh službah in vzpostavitev oddelka za projekte,
- ravnanje s stvarnim premoženjem zavoda,
- priprava programa upravljanja z državno lastnino.
Za doseganje upravljavskih ciljev v naslednjem obdobju bo imelo pomemben pomen tudi projektno delo. JZ TNP se bo na podlagi preveritve finančnih in kadrovskih zmožnosti aktivno vključeval v projektno delo. Vsebinsko primerni so projekti s področja varstva (ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine), s področja vzdržnega razvoja pa projekti, ki prispevajo k ohranjanju tradicionalne rabe prostora in naravnih virov ter razvoju trajnostnega turizma in učinkovitega usmerjanja obiska.
Za izvajanje upravljavskih aktivnosti, katerih nosilec ni JZ TNP, bo potrebno bolj aktivno sodelovanje drugih sektorjev, prednostno ministrstev, pristojnih za kulturo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za infrastrukturo ter za gospodarstvo in turizem, prav tako pa tudi regionalnih razvojnih agencij.
Vključujoč proces priprave
Proces priprave tega pomembnega razvojnega dokumenta zavarovanega območja je vključujoč. Novembra 2024 je JZ TNP v Bovcu pripravil Forum zainteresirane javnosti TNP za pripravo 10-letnega načrta upravljanja. Skoraj 80 udeležencev je s sodelovanjem v razpravi oblikovalo predloge, ideje in priporočila, ki so po presoji JZ TNP vključene v načrtovane aktivnosti za prihodnje desetletje oziroma v osnutek obravnavanega dokumenta.
Po potrditvi osnutka dokumenta na seji sveta zavoda bo le-ta poslan parkovnim lokalnim skupnostim v mnenje, za oblikovanje katerega imajo časa 60 dni. Tudi člani sveta zavoda imajo do 10. 9. 2026 možnost oddati pisne pripombe, do katerih se bo JZ TNP opredelil istočasno kot na občinske. Javni zavod Triglavski narodni park bo zatem osnutek dopolnil, sledila bo 60-dnevna javna obravnava.
Svet zavoda bo nato ponovno sklical Forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka, po tem pa bo zavod pripravil predlog Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2027- 2035. Dokument, ki bo takrat predlog, ne več osnutek, kot je to zdaj, bosta ponovno obravnavala svet zavoda in strokovni svet ter pristojno ministrstvo. Slednje bo dokument poslalo vladi, ki ga sprejme v obliki uredbe.
Poročilo direktorja o delu zavoda
Sicer pa so se svetniki na današnji seji seznanili tudi z informacija o izvedeni seji strokovnega sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki je potekala včeraj in katere osrednja točka dnevnega reda je bil prav tako osnutek Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2027- 2036.
Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Uroš Brežan je svetnike obvestil o aktualnem delu javnega zavoda, pri čemer je izpostavil predvsem urejanje področja naravnih vrednot, opisal pa je tudi ostale aktualne naloge z vseh področij delovanja zavoda.