Ljudje precej težje prenašamo vročinske valove kot živali v Triglavskem narodnem parku. Prosto živeče živali, še posebej parkljarji, dobijo vso potrebno tekočino za preživetje z jutranjo roso, ki se zadržuje na rastlinah.
Glede na to, da je Triglavski narodni park pretežno kraški svet, v mnogih predelih ni na voljo stoječe površinske vode. Vendar pa je na območju parka kar nekaj tekočih voda, do katerih lahko dostopajo tudi prosto živeče živali.
V okviru upravljanja z divjadjo Javni zavod Triglavski narodni park med drugim skrbi tudi za to, da so kaluže, to so mesta, ki jih divjad uporablja za napajanje, napolnjene z vodo. To je zanje dodaten vir vode.
V primerjavi z ostalo Slovenijo pa so temperature v Triglavskem narodnem parku tudi nižje. K temu v nižinah in do roba gozdne meje pripomore senca gozdov, v višjih predelih pa višja nadmorska višina.
Vsekakor pa živali tudi v poletnih razmerah potrebujejo mir, ko se zadržujejo na območjih, ki so zanje ugodna. Med njimi so tudi mirna območja. Ta so izjemnega pomena za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. Na njih so obiskovanje (hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo) in različne dejavnosti (zračni promet, turno smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo) časovno in prostorsko prilagojene tako, da so motnje čim manjše.
Hoja po označenih poteh in miren obisk Triglavskega narodnega parka v skladu s pravili obiskovanja parka je zato najboljša pomoč prosto živečim živalim tudi v času vročinskega vala.