Kratki dnevi, visoka snežna odeja, hladen veter in nizke temperature so stalnica v višjih predelih Triglavskega narodnega parka od konca jeseni do pozne pomladi, ne glede na vremenske in snežne razmere v nižinah. Številne živali pozimi hibernirajo ali spijo. Druge si v težkih razmerah in ob nizkih temperaturah iščejo hrano in zatočišče. Bodimo obzirni obiskovalci in pomagajmo živalim, da bodo čim lažje preživele zimo.
Ne pozabimo, da je Triglavski narodni park posebno zavarovano območje
Triglavski narodni park je posebno zavarovano območje narave, v katerem so dovoljene omejene dejavnosti pod posebnimi pogoji. Znotraj parka so mirna območja, ki najbolj redkim in zavarovanim vrstam zagotavljajo več miru. Na terenu so označena z zapornicami ali stebrički, na katerih so pojasnjeni tudi namen in pravila v posameznem mirnem območju. Če se jim približamo, se poučimo, kateri živalski vrsti so namenjena in kakšno vedenje ne v njihovi bližini sprejemljivo. Najbolje je, da jih v tišini čim prej zaobidemo po urejenih planinskih poteh.
Tudi sicer priporočamo gibanje po urejenih planinskih poteh. Gozdni in skalni robovi, prelomnice, goličave in bližine krmišč so namreč prostori, kjer se živali, ki aktivno preživijo zimo, najpogosteje zadržujejo. Bolj dejavne so ob mraku in ponoči, ko iščejo hrano. Vsak dodaten premik, ki ga ustvarimo s svojo prisotnostjo, pomeni zanje veliko izgubo energije in posledično slabše pogoje za njihovo preživetje. Na primer ob visoki snežni odeji lahko divjad pri enem premiku porabi toliko energije, kot bi jo sicer v sedmih ali desetih dneh. Divji petelin lahko pozimi tudi teden dni preživi na istem drevesu. Ob sončnem dnevu, ko Pokljuko običajno obišče največ ljudi, pa v povprečju leti petkrat več in potroši ogromno dragocene energije ob skromni zimski prehrani, kažejo podatki telemetričnega spremljanja divjih petelinov na Pokljuki, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Uporaba javnega prevoza in skrb za varnost v gorah
Pomembno pomoč naravi pri zimskem počitku lahko zagotovimo tudi z uporabo javnega prevoza, kadar je na voljo. Kadar uporabljamo svoje vozilo, pa parkirajmo na za to namenjenih in označenih (ter pozimi očiščenih) površinah. Turizem Bohinj je v sklopu projekta VrH Julijcev na Pokljuki vzpostavil tudi prikazovalnike hitrosti "Vi vozite", ki voznike opominjajo na počasnejšo vožnjo (priporočena hitrost je 50 km/h), kar povzroča manj hrupa, živalim v bližnjih mirnih območjih pa zagotavlja več miru.
Ne le spoštovanje narave, pomembna je tudi varnost ljudi. Izbirajmo primerne pohodne poti v zimskem času glede na razmere in dolžino dneva. Ne pozabimo na ustrezno obutev, oblačila in opremo.