Na pradedkovem podstrešju

Predmeti iz Biosfernega območja Julijske Alpe

Nekoč so ljudje v krajih pod Triglavom živeli precej drugače kot danes. Predstavljaj si, da bi zavrteli čas 100 let nazaj.

Zjutraj bi se zbudil ali zbudila v precej hladni sobi, v isti postelji bi spal še tvoj brat ali sestra. Mama bi zelo verjetno že prej zakurila v štedilniku, skuhala belo kavo in pogrela mleko od zadnje molže. Mogoče je od večera še ostala žerjavica, ki jo je razgrebla z grebljo, nanjo vrgla par tresk in ogenj je spet oživel.

Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši kravo ali vsaj koze, ki so jih vsak dan pomolzli. Na bovškem so mleko molzli v majhen lesen škaf kembač. Mleko so čez noč pustili in zjutraj pobrali smetano, iz katere so s pomočjo pinje naredili maslo.

No, mlajši otroci z molžo niso imeli dela. Ko bi prilezel iz sobe, bi se na hitro umil po obrazu, pozajtrkoval in šel na stranišče »na štrbunk«, ki je bilo zunaj hiše. Potem bi se odpravil v šolo, lahko tudi kar bos, z zvezkom in pisalom v manjši torbi. Ker ni bilo avtomobilov in avtobusov, bi šel kar peš tudi več kilometrov.

Mama je v mentrgi ali v nečkah zamesila testo za kruh. Medtem, ko je testo vzhajalo, se je v kmečki peči dovolj ogrelo. Z burklami je zdevala posodo s hlebci kruha v peč. Kmalu je iz nje prijetno zadišalo. Povsod kruha niso pekli doma, ampak so pripravljene hlebce nesli v vaško pekarno, kjer so jih spekli.

Na fotografiji je črno-bela risba orodja za grabljenje, z imenom grablje. To je palica na katero je pritrjen del v obliki pol kroga. Ozadje je sivo.

_ _ _ _ _ _ a

Na fotografiji je črno-bela risba pravokotne mizice s predalom. Mizica se nadaljuje v lesen, narobe obrnjen pravilni trapezoid. Ozadje je sivo.

_ _ _ _ _ _ a

Na fotografiji je črno-bela risba orodja za oblikovanje lesa, bolj natančno za skobljanje. Orodje je iz lesa v obliki pravokotnika z zaobljenimi robovi. Na dnu ima rezilo, s katerim reže les. Ozadje je sivo.

_ _ _ _ e

Na fotografiji je črno-bela risba lesenega vedra. Polovica vedra je višja z dvema luknjama ob strani. Ozadje je sivo.

_ _ _ _ a _

Na fotografiji je črno-bela risba lesenega stožca z okroglim vrhom v katerem je na sredini luknja. V luknjo je zataknjena palica. Orodje se imenuje pinje in je namenjen za pripravo masla. Ozadje je sivo.

p _ _ _ _

Na fotografiji je črno-bela risba orodja za premikanje loncev v kmečki peči, z imenom burkle. To je palica na katero sta pritrjen del v obliki velike podkve. Ozadje je sivo.

b _ _ _ _ _

Pomladi se je na kmetiji začelo delo na polju. Pomembno opravilo je bilo oranje. Pri tem so kmetu pomagale živali – konji ali voli. Dvema voloma so dali za vrat jarem in ju tako vpregli za oranje s plugom. Ko je bila njiva zorana, so zemljo še zrahljali z brano.

Konec pomladi, ko je trava dovolj zrasla, so po dolinah travnike pokosili. Za to so rabili kose, ki jih je gospodar že prej sklepal in nabrusil. V pomoč pri tem mu je bila babca. Med košnjo je bilo treba koso tudi večkrat nabrusiti, zato so imeli kosci okoli pasu privezan oselnik z brusnim kamnom (oslom) in malo vode.

Poleti so se odpravili kosci v senožeti. Dekleta in žene so jim pripravile malico, ki so jo dale v jerbase. Na glavo so si dale svitek in na njega jerbas. Nekatere so bile tako vešče, da jerbasa med hojo sploh niso držale. No, med hojo v hrib, verjetno ni šlo brez pomoči rok.

Na fotografiji je črno-bela risba lesene vprežne priprave, ki se da živali na vrat, navadno za par živali. Ozadje je sivo.

_ _ _ _ m

Na fotografiji je črno-bela risba orodja v obliki obočnih vrat s tremi horizontalnim prečkam, na zadnji strani ima železne zobe za rahljanje zemlje in spodaj ima na vsaki strani pritrjeno vrv. Imenuje se brana. Ozadje je sivo.

_ _ a _ _

_ _ _ _ _ a

Na fotografiji je starinska lijasta posodica, v katero je spravljen piramidasto orodje. Imenuje se oslo. Ozadje je sivo.

_ _ _ l _ _ _

_ _ _ _ a _

_ _ _ _ e _

V trentarskem koncu so malico dali v bulo, posodo narejeno iz enega kosa lesa. Uporabili so grčo na drevesu in iz nje izdolbli les. Podiranje drevja in spravilo lesa je bilo lahko kar nevarno delo. Ko so drevo požagali, so mu odstranili veje, potem pa s šepserjem tudi lubje.

Poleti se je živina pasla na gorskih pašnikih. Živalim so okoli vratu dali ovratnice. Leseni ovratnici za drobnico pravimo kamba. Iz mleka so na planinah delali sir, skuto in maslo. Ker so bile planine marsikje težko dostopne, so morali izdelke kar peš prinesti v krošnji v dolino.

_ _ p _ _ _

_ _ m _ _

_ _ o _ _ _ _

Na fotografiji je črno-bela risba orodja z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev. Ozadje je sivo.

_ _ p

Na fotografiji je črno-bela risba palice z obeskom, imenuje se cepec. Ozadje je sivo.

_ _ p _ _

_ _ m _ _

Poleti je tudi dozorelo žito. Tega so nekoč še želi na roke s srpom. Ko so ga pripeljali v kmečko poslopje, so ga s cepcem zmlatili, da se je zrnje ločilo od stebel in plev. Z retro so potem zrnje še presejali in ga shranili.

Tako nekoč ni manjkalo dela. Ni bilo elektrike in nafte, ki bi poganjala različne stroje in naprave. Namesto avta je oče konju za vrat dal komat, ga osedlal in odjahal po opravkih v bližnje mesto.

Zvečer se je družina zbrala za mizo v hiši. Prostor je razsvetljevala leščerba. Mama je iz sklednika vzela veliko skledo in vanjo zdevala žgance. Postavila jo je na sredo mize. Iz žličnika je vzela lesene žlice in dala vsakemu eno. Skupaj so povečerjali iz iste sklede.

In če bi te bolel trebuh, bi mama iz morajne vzela kumino in janež, vse strla v možnarju in ti pripravila dober zdravilen čaj.