Kresna noč ima svojo moč
Ena najbolj skrivnostnih in čarobnih noči v letu oznanjuje pričetek poletja
Ob koncu junija nastopi poletje. Noč se začne zopet daljšati, dan pa krajšati. Čeprav se glede na uradni koledar poletje začne 21. junija, je po ljudskem koledarju najkrajša noč v letu med 23. in 24. junijem. To je kresna noč.
Pomagali so mu s kurjenjem kresov, spuščanjem gorečih koles po pobočju, včasih so celo skakali čez ogenj in živino gnali po žerjavici.
Na to noč naj bi čarobno moč imela tudi voda, ki naj bi zdravila številne tegobe.
To so ivanjščice, šentjanževke, kresničevje in praprot. Praprot so polagali po tleh po hiši in hlevu, zatikali so jo za okna in vrata in razporejali po njivah, da bi ljudi, živino in pridelek obvarovala pred ognjem, nevihtami in kačami. Verjeli so, da na praproti počiva sv. Janez Krstnik, ki goduje na ta dan in se ponoči ustavi pri hiši.
Kresna noč je s svojimi čari ena najbolj skrivnostnih in čarobnih noči v letu. Spremlja jo kar nekaj šeg in vraž.
Čarovnija deluje le, če seme v čevelj pade samo od sebe, ne da bi lastnik čevlja za to vedel. Praprotno seme so ljudje tudi sicer nosili v žepu ali všito v klobuk, krilo ali hlače, saj naj bi jih obvarovalo pred strelo in udarci.
ALI VEŠ?
- Kresna noč je poleg Kravjega bala najbolj obiskana prireditev Bohinja.
Cilji učnega načrta
Kresna noč ima svojo moč
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4.razred
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZG:
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
- učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
