
Vir: Pixabay
Šesterokotna homulica (Sedum sexangulare)
Velikost |
|
Čas cvetenja |
|
Rastišče |
|
Razširjenost |
|
Kraljestvo |
|
Deblo |
|
Razred |
|
Red |
|
Družina |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Šesterokotno homulico najbolj pogosto opazimo ob poteh od nižin do visokogorja. Nizka trajnica ima številne poganjke z ozkimi listi in rumene cvetove.
Od tri do petnajst centimetrov visoka trajnica ima rada suhe travnike in skalovje. Pogosta je ob poteh od nižin do visokogorja. Ima okoli pet milimetrov dolge in sočne liste klobasaste oblike. Rumeni pet do šestštevni zvezdasti cvetovi se razvijejo na vrhu gosto olistanega stebla.
Nizka trajnica ima številne poganjke z ozkimi listi. Če poganjek pogledamo od zgoraj, lahko vidimo šestkrako razporeditev listov okoli stebla. Od to tudi ime.
Cilji učnega načrta
Šesterokotna homulica
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«