Pohodniška pot Juliana Trail

Pohodniška pot Juliana Trail

Obujte pohodne čevlje in raziščite zakladnico naravnih lepot Julijskih Alp

Daljinske poti vodijo preko gorskih vrhov, skozi doline in vse do morja. Ena od njih je tudi Pohodniška pot Juliana Trail. V 16 etapah obkroži Triglav, ki ga med raziskovanjem zgodovine in naravnega bogastva ob poti lahko opazujete z vseh strani.

Krožna pot Juliana Trail je dolga 267 kilometrov in je razdeljena na 16 etap. Krožna pot se začne in konča v Kranjski Gori. Pot poteka po obronku Julijskih Alp in združuje doline z mesti, samotne planote, prelaze, skrite stezice ter neobljudene in redko poseljene kraje. Vije se ob bregovih rek Soče, Save, Bače in Tolminke, mimo jezer in slapov, skozi mogočne gozdove in mimo nekaterih izjemnih dreves, skozi pisane travnike in preko nenavadnih skal. Ponuja edinstvene razglede, ob katerih zastane dih.

Juliana Trail večinoma poteka po slovenskem ozemlju. Slovenijo povezuje tudi s sosednjo Italijo, saj del poti poteka mimo Rabeljskega jezera vse do Trbiža.

Na poti, ki poteka po obronkih Triglavskega narodnega parka, spremljamo, kako so si regije med seboj različne. Opazimo razlike v kulturni dediščini in v načinih, kako se domačini različno prilagajali na okolje, v katerem živijo.

Za celotno pot boste porabili približno 85 ur.
Na potepu po poti Juliana Trail ne boste osvojili nobenega gorskega vrha. Boste pa peš raziskovali in občudovali bogastvo narave.

Predstavitveni video pohodniške poti Juliana Trail

Cilji učnega načrta

Pohodniška pot Juliana trail

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci:
  • pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine, termoregulacija),
  • spoznavajo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod,
  • pridobijo znanje o varovanju narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi)
  • spoznajo pravila varne hoje

2. razred:

SPO:

ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci:

  • pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine, termoregulacija),
  • spoznavajo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod,
  • pridobijo znanje o varovanju narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi)
  • spoznajo pravila varne hoje

3. razred:

SPO:

ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci:

  • pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine, termoregulacija),
  • spoznavajo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod,
  • pridobijo znanje o varovanju narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi)
  • spoznajo pravila varne hoje

4. razred:

SPO:

ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

5. razred:

SPO:

ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

6. razred:

SPO:

ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:

  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

7. razred:

SPO:

ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:

  • gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti,
  • ukrepanje ob nezgodi,
  • orientacija ob zemljevidu

8. razred:

SSPO:

ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:

  • gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti,
  • ukrepanje ob nezgodi,
  • orientacija ob zemljevidu

9. razred:

SPO:

  • najmanj en zahtevnejši pohod. Gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu
  • tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacija
  • vpliv hoje na organizem
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
  • varnost v gorah
  • orientacija ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje
  • učenci se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme
  •  

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«