Liznjekova hiša

Liznjekova hiša

Tipična alpska hiša v Kranjski Gori

Liznjekova hiša v Kranjski gori je tipičen primer alpske hiše v slovenskem prostoru. Stara je več kot 300 let, danes pa preurejena v muzej.
Hiša je edinstven primer tipične slovenske alpske hiše, ki se je nespremenjena ohranila do danes.

Več kot 300 let stara Liznjekova hiša se nahaja v središču Kranjske Gore. Domačija je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja.

V notranjosti hiše so črna kuhinja, veža in dnevno-bivalni prostor ''hiša''. Zunanjost hiše je poslikana, nad vrati je kamnit polkrožen portal. Ima tudi značilen lesen balkon – gank.

Na dvorišču poleg hiše stoji gospodarsko poslopje. Hiša ima tudi klet.

Danes je preurejena v muzej, ki ima bogato zbirko originalnih predmetov – še iz časa, ko so v hiši živeli gospodarji.

Vir: Wikipedija

Cilji učnega načrta

Liznjekova hiša

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

učenci spoznajo da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno

2. razred:

SPO:

učenci spoznajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno

učenci spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz)

3. razred:

SPO:

učenci vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno

4. razred:

DRU:

učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

učenci spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem

5.razred

DRU:

učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi

7. razred

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

8. razred

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«