Značilnosti reke Reke ter življenje v in ob njej

Značilnosti reke Reke ter življenje v in ob njej

Spoznajmo Park Škocjanske jame z učnimi listi

Učni list
Reka Réka, tudi Notranjska Reka, Velika voda, je reka v jugozahodni Sloveniji, največja in najdaljša ponikalnica v Sloveniji.

Izvira kot Vela voda v gozdnatem hribovju pod Snežniško planoto, severno od vasi Klana na Hrvaškem in teče po ozki, gozdnati grapi proti severozahodu. Kot glavna vodna žila zbira vode s severnega dela flišnatih Brkinov, kraškega Snežniškega pogorja, Košansko-Slavinskega ravnika in Pivke. Po dobrih 50 km površinskega toka prvič ponikne v Mahorčičevi jami, se po dobrih 200 m spet pojavi na površju v Mali dolini, ponikne drugič pod naravnim mostom, se v slapu spusti v jezero v Veliki dolini in zadnjič vstopi v podzemlje pod Štefanjinim razglediščem. Po skrivnostni podzemni poti spet ugleda dnevno svetlobo v Italiji, v 35 km oddaljenih izvirih Timave.

Reka velja za največjo ponikalnico v Sloveniji. Zaradi precejšnjega nihanja njene gladine jo uvrščamo med izrazito hudourniške vode. Ob izdatnih pomladanskih in jesenskih padavinah pogosto prestopi bregove. Med največjimi poplavami, ki nastopijo približno vsakih petdeset let, se Reka v Škocjanskih jamah lahko dvigne tudi za več kot 100 m, voda lahko narašča do 9 m na uro, rečni pretok pa lahko presega 380 m³ na sekundo.

Preveri svoje znanje s pomočjo učnega lista o značilnostih reke Reke ter o življenju v in ob njej. Klikni TUKAJ.

Slovar

  • PONIKALNICA: kraška tekoča voda, ki izgine pod zemljo
  • FLIŠ: skupek pogosto menjajočih se tankih plasti laporja in peščenjaka
  • PRETOK: količina vode, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek

Cilji učnega načrta

Značilnosti Reke in življenje v in ob njej

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

6. razred:

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

7. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opišejo značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

 

Vsebino je omogočil

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

 

Fotografija

Avtor: Park Škocjanske jame