Trdnjava Kluže
Utrdbe na Bovških vratih
Podoba in namen trdnjave Kluže sta se skozi zgodovino spreminjala. Na najožjem delu Koritnice je zapirala pomemben strateški prehod. Služila je tudi obrambi pred turškimi vpadi. Prvo leseno utrdbo so v drugi polovici 15. stoletja zgradili Benečani, prvo kamnito trdnjavo smo dobili v začetku 16. stoletja, ko je ozemlje prešlo z beneške pod habsburško oblast.
Veličastna kamnita utrdba je bila večkrat prenovljena.
Včasu Napoleona Bonaparteja in ob začetku francoskih vojn leta je bila trdnjava požgana in porušena. Novo utrdbo so zgradili v času Avstro-Ogrske v letih 1881–1882. Do danes je ostala skoraj nespremenjena. Poimenovali so jo Flitscher Klause – Bovške Kluže.
Zasnovana je bila tako, da je lahko nadzorovala prehod iz bovške kotline prek prelaza Predel v notranjost Avstro-Ogrske monarhije. V času soške fronte je bila trdnjava na tej lokaciji varna pred neposrednim italijanskim obstreljevanjem. V njej so bila nameščena poveljstva in zaledne enote, služila pa je tudi kot obvezovališče. Dodali so ji številne varovalne in oskrbovalne objekte, kot so manjša elektrarna, črpališče vode, opazovalnice z reflektorji in podobno. V obdobju pred drugo svetovno vojno je bila trdnjava opustošena. Ko so v času zavezniške uprave širili cesto in obnavljali porušeni most, so s ceste odstranili obrambni zid z vhodnim portalom.
Danes je v trdnjavi Kluže postavljena stalna muzejska zbirka, na ogled pa so tudi začasne razstave. Poleti postane trdnjava pomembno kulturno središče s številnimi prireditvami.
ALI VEŠ
- Nad trdnjavo Kluže, 100 metrov više, je še ena trdnjava – trdnjava Fort Hermann. Ta naj bi s topovi nadzorovala celo Bovško kotlino in ščitila cestni dostop do Kluž. Med prvo svetovno vojno je bila močno poškodovana. Do nje vodi pot, ki je vklesana v skalno pobočje, in 100 m dolg osvetljen kamnit predor.
Cilji učnega načrta
Trdnjava Kluže
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZGO:
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
