Habitati: raznoliki življenjski prostori
Prilagodljivost rastlin in živali na življenjske pogoje
Že samo ob pogledu na določeno rastlino lahko predvidevaš, kakšni so pogoji za rast in razvoj – čeprav si morda prvič tam. Kakšne so rastline ob morju? Kakšne so tiste v gozdu? Strokovnjaki so zato uvedli poimenovanje teh specifičnih značilnosti okolja in življenjskih pogojev, ki jih nudijo. Rečemo jim HABITATI ali življenjski prostori.
Za preživetje vsaka žival potrebuje zadovoljivo količino hrane, vode in svoj prostor. Enako tudi rastline. Soška postrv na primer potrebuje hladno, čisto in hitro reko, volk živi v gostih gorskih gozdovih, alpski kozorog potrebuje skalovje, smrdokavra travniški gozd, čaplja pa mokrišča.
Življenjski prostor je del ekosistema. Odnosi med živo in neživo naravo se vse čas prepletajo. V nekem življenjskem prostoru oziroma habitatu skupaj živi populacija neke vrste, prav tako sobivajo populacije različnih vrst živali in rastlin. V Sloveniji imamo osem osnovnih ekosistemov:
GOZD
VISOKOGORJE
MORJE
CELINSKE VODE
MOKRIŠČA
PODZEMLJE
NASELJA
KULTURNA KRAJINA
V različnih ekosistemih živijo in uspevajo različne živalske in rastlinske vrste. Zato vrst, ki živijo v morju, ne bomo našli v visokogorju, in obratno.
Cilji učnega načrta
Habitati: raznoliki življenjski prostori
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave
2. razred:
SPO:
- učenci vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci razumejo, da ekosistem sestavljajo neživi dejavniki okolja in vse populacije, ki skupaj živijo v okolju
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
7. razred:
NAR:
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
9. razred:
BIO:
- učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate
- učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
